'Pričakovanja so bila visoka in so še, ljudje bi počasi imeli tudi rezultate'

Analitik in direktor agencije Valicon Andraž Zorko po letu dni od zadnjih volitev v DZ ocenjuje, da smo na političnem parketu priča polarizirani situaciji, ki je do zdaj v takšni obliki še nismo videli. Imamo dve stranki z izrazito močno podporo – na eni strani SDS, na drugi Gibanje Svoboda, šele daleč za tem pa sledijo SD, Levica, NSi in morda še kakšna manjša stranka, pojasnjuje.

Tako vlada kot največja vladna stranka Gibanje Svoboda, ki je ob 34-odstotni podpori na volitvah osvojila rekordnih 41 poslanskih sedežev, zadnje mesece beležita padec javnomnenjske podpore.

"Vsak padec podpore, ki v nekem trenutku kaže na trend, je za katero koli vlado lahko zaskrbljujoč," navaja Zorko. A opozarja, da so še daleč od najnižjih vrednosti, ki jih je že po enem letu doživela pretekla vlada pod vodstvom prvaka SDS Janeza Janše ali vlada Mira Cerarja, ki je podobno kot aktualni premier Robert Golob ob visokih pričakovanjih s svojo stranko SMC leta 2014 dosegel takrat rekorden rezultat po številu dobljenih poslanskih sedežev, a mu je podpora začela padati že dan po volitvah.

Tokratna zmagovalka volitev pa je visoko javnomnenjsko podporo uživala pol leta. Ključna razlika s predhodnicami je tudi, da jim je uspelo že samo z zmago dvigniti raven zaupanja v ključne politične institucije, kar se v preteklih 12 letih ni nikoli zgodilo, pojasnjuje Zorko.

Tako ocenjuje, da padec podpore "ni tako strašen" in da ima Gibanje Svoboda v smislu javne podpore še veliko prostora navzdol, a morda tudi navzgor. Slednje je po njegovih besedah težko, ni pa nemogoče.

Stranki Roberta Goloba gre v prid tudi zaloga glasov, ki si jo je pridobila in bi lahko bila do določene mere potencial za kakšnega novega akterja. "A Golob je s prevzemom LMŠ in SAB naredil zelo modro potezo, s čimer se je znebil potencialnih konkurentov v kakšni nepredvidljivi prihodnosti," meni Zorko.

Ob tem poudarja še, da je v dani situaciji ob aktualnih razmerjih na političnem parketu "vlada enako Gibanje Svoboda". Zato tudi stranki pada podpora, ko pada podpora vladi, ne pa tudi koalicijskima partnericama SD in Levici. "Bolj ko bo podpora vladi padala, večja bo moč SD, ne glede na to, da bo razmerje števila poslancev enako, zato ker, preprosto rečeno, oni znajo," ocenjuje. Levica pa po Zorkovem mnenju pametno pelje "napad, poskus prevzema teritorija, ki ga je tradicionalno pokrivala SD".

Med razlogi za padec podpore vladi med drugim izpostavlja aktualne razmere v zdravstvu, o katerih veliko poročajo tudi mediji. Kot je spomnil, je namreč prav zdravstvo odneslo vlado Marjana Šarca, pa tudi podporo SMC v Cerarjevi vladi. O tem, ali k padanju pripomorejo tudi delu javnosti nevšečni ukrepi, ki jih vlada v okviru napovedanih reform napoveduje oz. sprejema, pa Zorko poudarja, da je "glede všečnih oz. nevšečnih ukrepov vse odvisno od tega, kako so predstavljeni".

Nedvomno pa je za vlado, ki bo čez nekaj več kot mesec dni obeležila prvo leto mandata, minilo obdobje medenih tednov, opozarja Zorko. "Pričakovanja so bila visoka in so še, ljudje bi počasi imeli tudi rezultate, sploh če jih nekdo ves čas opominja na to, češ: saj niso nič naredili," pojasnjuje in dodaja, da je minilo dovolj časa, da kot politični novinci osvojijo osnovne mehanizme vladanja.

Na čelu DZ prvič predsednica

Novoizvoljeni sklic DZ se je sicer na ustanovni seji DZ sestal 13. maja, poslanci pa so na čelo DZ prvič izvolili žensko, sicer podpredsednico Gibanja Svoboda Urško Klakočar Zupančič.

Ustanovno sejo DZ so sicer s svojim ravnanjem zaznamovali predvsem v opozicijskih SDS in NSi, ki sta takoj po potrditvi poslanskih mandatov v parlamentarni postopek vložili več predlogov zakonov, skupaj okoli 30.

DZ je dober mesec po volitvah, 25. maja, Roberta Goloba izvolil za mandatarja za sestavo nove vlade, ki je še isti dan vložil listo ministrskih kandidatov. Golobova vlada, ki jo je Golob sestavil z SD in Levico, je v DZ zaprisegla 1. junija.

A je bil razrez resorjev drugačen, kot so si zamislili v koalicijskem trojčku, saj je SDS na predlog sprememb Zakona o vladi vložila zahtevo za razpis referenduma. Vlada je tako v začrtani obliki z 20 resorji zaživela šele v začetku letošnjega leta, po zeleni luči volivcev na referendumskem odločanju konec novembra.

Na referendumih na pobudo SDS so volivci potrdili še koalicijsko novelo Zakona o Radioteleviziji Slovenija in spremembe Zakona o dolgotrajni oskrbi.

V DZ sta se morali v tem letu ob interpelaciji o njunem delu zagovarjati tudi dve ministrici Golobove vlade, in sicer zunanja ministrica Tanja Fajon in ministrica za notranje zadeve Tatjana Bobnar, ki pa je po zaostritvi odnosov s premierjem odstopila, med razlogi pa navedla politično vmešavanje v delo Policije in da si ne more postaviti svoje ekipe. Na čelu resorja jo je februarja nasledil Boštjan Poklukar.

Tik pred obletnico parlamentarnih volitev pa se je vladna koalicija soočila tudi z interpelacijo o delu celotne vlade, ki jo je vložila SDS. Ta se je sicer po 14 urah razprave končala brez sklepov, a s pozivom prvaka SDS Janeza Janše, naj se vlada "vzame v roke", in njegovo oceno, da ne bo zdržala do konca mandata.

Koalicija prepričana v uspeh, iz opozicije očitki o neučinkovitosti

Vladna koalicija, ki se je v prvo leto mandata podala s smelimi napovedmi o izvedbi velikopoteznih reform (od zdravstvene, davčne do reforme plačnega sistema v javnem sektorju), zatrjuje, da je po številnih političnih preizkušnjah v minulem letu še vedno trdna in enotna.

Po mnenju Klakočar Zupančičeve je prvo leto njihovega dela zaznamovalo blokiranje delovanja tako DZ kot vlade, zdaj pa prihaja obdobje konkretnih strukturnih sprememb. Vsi poskusi vnašanja nemira med koalicijske poslance so po njeni oceni jalovi, koalicijo pa bo vsakršna takšna poteza naredila močnejšo in bolj usmerjeno k zadanim ciljem, je prepričana.

Predsednica SD Tanja Fajon ob tem sicer priznava, da jim lahko očitajo, da so si odprli preveč front naenkrat, a poudarja, da so spremembe, ki jih napovedujejo že od nastopa mandata, nujne. SD pa je po njeni oceni po začetnem razočaranju nad volilnim rezultatom zdaj konsolidirana, stabilna in konstruktivna koalicijska partnerica.

Da se vladna koalicija drži tega, kar je obljubila na volitvah, je prepričan tudi koordinator Levice Luka Mesec. Kot pravi, se sicer strinja s kritiki, da bi "kakšna stvar lahko šla hitreje", a da ob številnih blokadah ne morejo čez noč premakniti sistemov, ki se 30 let niso. Pri reformah bodo na resorjih v njihovi kvoti sodelovali tudi v Levici, pri čemer bodo po zagotovilih Mesca dokazali, da so kot koalicijska partnerica zmožni nositi odgovornost.

V opoziciji medtem vladajočim strankam očitajo predvsem neučinkovitost. Poslanec SDS Zvone Černač je tako v tem tednu ocenil, da ima aktualna koalicija večino, s katero bi lahko izpeljala projekte, ki jih vlade s šibko večino niso mogle, a tega ne izkoristijo. SDS sicer po njegovih besedah kot opozicijska stranka izvaja "kontrolni mehanizem", a je občutek, da ima koalicija pri nekaterih vprašanjih tudi podporo "podkoalicijske NSi".

"Prav nasprotno, NSi je iz svoje pozicije opozicijske stranke izjemno kritična do številnih potez vlade, želi pa biti opozicija, ki ni samo proti, ampak ponudi tudi alternativne rešitve," odgovarja vodja poslancev NSi Janez Cigler Kralj. Po njegovem mnenju je sicer očitno, da še ena vlada novega obraza doživlja usodo njenih predhodnic. "Od velikih pričakovanj in velikih napovedi številnih reform ne bo ostalo nič," je prepričan.