Sokoordinatorica Levice Asta Vrečko je v poslanskem vprašanju premierju Janezu Janši izpostavila več predlaganih ukrepov, s katerimi Slovenija po njenem mnenju drvi v avtoritarno družbo, "kjer bo vlada imela popoln nadzor nad tem, kar delata tožilstvo in policija, vsem ostalim pa bi odvzela besedo." Ob tem je izpostavila zakon o Skoku, predlagane spremembe financiranja volilnih kampanj, novelo uredbe o sodelovanju tožilstva in policije pri pregonu storilcev kaznivih dejanj in predlagane spremembe v zakonu o organiziranosti in delu v policiji, ki vključuje pooblastilo, po katerem bi lahko uradniki notranjega ministrstva od policije zahtevali poročilo še v času postopka.
Zakaj bi bilo v interesu državljanov, da ministri vpogledujejo v konkretne policijske postopke, je zanimalo tudi poslanko Svobode Lucijo Tacer Perlin. Ob tem je na premierja naslovila tudi poslansko vprašanje, zakaj vlada s spreminjanjem uredbe o sodelovanju tožilstva in policije zmanjšuje pomen tožilskih navodil pri tako pomembnem vprašanju, kot je policijsko pridržanje.

Janša je očitke v zvezi z ogrožanjem neodvisnosti pregona, zasebnosti ter svobode izražanja in zbiranja zavrnil, ob tem pa uperil očitke v opozicijo. "Odkar je nastopila ta vlada, lažete o tem, kaj vlada počne in o njenih namenih in nam pripisujete, da nameravamo delati to ali pa da delamo to, kar ste vi počeli v prejšnjem mandatu," je izpostavil.
V zvezi z očitki, da koalicija z zakonom o Skoku daje ministru za pravosodje odločilno besedo pri izbiri tožilcev, je premier odgovoril, da v večini evropskih držav tožilce imenuje vlada ali minister sam. Glede ukrepa 48-urnega policijskega pridržanja pa je pojasnil, da je ta pravica policije v slovenski zakonodaji že več desetletij in da predlagane spremembe ne posegajo v ustavne pravice posameznikov.
Poudaril je, da tožilska pristojnost še vedno ostaja, je pa delno časovno omejena zaradi javno znanih primerov, ko je policija pridržala storilca pri ropu, kasneje pa je tožilstvo odredilo izpustitev in je bil storilec čez teden dni znova prijet pri ropu.
Očitke o političnem vplivu na delo policije je zavrnil. Kot je poudaril, poskuša vlada odpraviti posledice preteklih ravnanj. "Ta vlada je ob nastopu mandata dobila očiščeno policijo, kadrovalo se je ne po profesionalnih kriterijih, ampak po tem, da funkcije opravljajo ljudje, ki mislijo tako kot vladajoča politika," je opozoril.
Zdaj pa se po njegovih besedah poskuša "postaviti policijo na profesionalne noge, na osnovo, kjer bo policija delovala profesionalno, kjer bodo vatli veljali enako za vse, in kjer ne bo političnega čiščenja."
Glede predlaganih sprememb v zakonu o organiziranosti in delu v policiji je premier pojasnil, da zakon že od nekdaj določa, da minister usmerja delo policije na področju varnosti, kar pa po njegovih besedah ne pomeni vplivanja na posamezne preiskave. "To, da bi minister lahko konkretno odločal o posameznih postopkih, nikoli ni bilo nikjer zapisano in tega ne določa niti predlagana ureditev," je izpostavil.
Glede predlagane spremembe, po kateri bi bilo prepovedano zakrivanje obraza na javnih krajih, pa je poudaril, da je Slovenija ena od redkih evropskih držav, ki te zakonske spremembe še ni naredila. Po besedah premierja to nima nobene povezave s protesti ali pravico do mirnega zbiranja in protestiranja, "ker tisti, ki ima namen mirno protestirati, si obraza ne bo zakril," je poudaril.
Glede sprememb pravil financiranja volilnih kampanj pa je poudaril, da želijo le zagotoviti, da pravila igre, ko gre za referendumsko in volilno kampanjo, veljajo enako za vse. Spomnil je, da se politične stranke ne smejo financirati iz tujine, lahko pa se nevladne organizacije, ki se prijavijo kot organizator referendumske kampanje. Ob tem jih nihče ne pregleda, sredstva prihajajo od koderkoli "in to je neposredno vmešavanje tujih organizacij in korporacij in milijarderjev v notranjepolitične zadeve neke države," je izpostavil.
Janša o izpogajanih evropskih sredstvih, ki da se jih ne bo dalo počrpati
"Do konca leta je treba zagotoviti še več kot 175 milijonov evrov, kar je znaten zalogaj," je dejal Janez Janša. "Vedno smo se izpogajali za znatna sredstva, vedno več, kot je kazalo. Potem pa je prišla neka druga vlada, ki je razdrla strukture, ki smo jih naredili za uspešno črpanje, premestila projekte z infrastrukture na razne mehke vsebine in smo imeli težave," je povedal.
Junija 2022, ko je mandat prevzela vlada pod vodstvom Roberta Goloba, je bila Slovenija po njegovih navedbah po črpanju na 4. mestu med državami EU, junija letos, ko je prevzela mandat vlada pod njegovim vodstvom, je bila na 25. mestu. Do 13. novembra je država po njegovih besedah znova napredovala na 19. mesto. "Mnogo stvari se čez noč ne da popraviti," je dodal.

Med projekti, ki bi bili lahko že zaključeni, a še niso, je navedel gorenjsko bolnišnico. Med projekti, za katera je bil del sredstev že izplačan, znaten del pa mora slediti do konca leta, je med drugim navedel projekte nadgradnje železniške postaje Ljubljana, obnove Centra Rotovž Maribor, Stare elektrarne Velenje, Tehnološkega parka Velenje, centra urbanega dogajanja Celje in zmanjšanja poplavne ogroženosti ob Savinji.
'100-odstotno financiranje kolesarske steze, nimajo pa še zgrajenega vodovoda'
Sedaj potekajo pogajanja za novo evropsko perspektivo, pri čemer skušajo odpraviti evropske ovire. "Skušamo dobiti dovolj močno zavezništvo drugih držav, da nekatere stvari spremenimo," je dejal in orisal težave občin, ki pridobijo 100-odstotno financiranje postavitve kolesarske steze, nimajo pa še zgrajenega vodovoda ali kanalizacije, ker se teh projektov ne financira v celoti. "Zdaj se v Bruslju borimo, da te kriterije spremenimo," je pojasnil.
Po njegovem je treba spremeniti tudi miselnost. Tistim, ki se prijavljajo na projekte, največkrat gre za občine, je po njegovem treba pomagati, ne pa iskati napak.
Janša kritičen do ukinitve mini davčne reforme
Janša je poudaril, da je število ljudi, ki živijo pod statističnim pragom revščine, naraščalo v času, ko ni bilo recesije, v mandatu, ko se je dvignilo 14 davkov in prispevkov. Prepričan je, da bi moral dvig davkov in prispevkov po "poenostavljeni socialistični logiki" pomeniti, da je šlo več denarja revnim in se je število oseb pod pragom revščine zmanjšalo. "Žal seveda ta logika ne deluje," je ocenil premier.
Med razlogi za povečanje števila oseb pod pragom revščine Janša vidi ukinitev mini davčne reforme. S tem se je zaposlenim vzelo najmanj eno neto plačo na leto, je opozoril v odgovoru na vprašanje vodje poslanske skupine Resnica Katje Kokot. Dodal je, da je DZ še pred imenovanjem vlade sprejel sistemske ukrepe za izboljšanje stanja, in sicer interventni zakon za razvoj Slovenije.
Premier je spomnil, da zakon med drugim vsebuje ukrepe za nižji DDV za osnovna živila in možnost za znižanje cen dela energentov. "V tem zakonu sta dva ključna instrumenta, s katerimi naslavljamo ta problem in bi oba že lahko veljala, če ta zakon s strani sindikatov in opozicije ne bi bil blokiran," je dejal.

Omenil je tudi pomoč preko socialne mreže humanitarnih organizacij. Zatrdil je, da "kljub temu strašenju, ki smo ga poslušali ob teh elementih proračunske razprave", vlada teh pomoči ne znižuje. Pri tem pa je opozoril, da se s povečevanjem sredstev za socialne transferje in povečevanjem proračuna humanitarnih organizacij ne odpravlja vzroka za nastalo stanje. Dodal je, da bo vlada del sistemskih sprememb in ukrepov predlagala v prihodnje.
Ob vprašanju Kokot o neposredni materialni škodi, ki so jo zaradi blokade interventnega zakona za razvoj Slovenije utrpeli državljani, zlasti upokojenci, samozaposleni in gospodinjstva z nizkimi dohodki, je Janša opozoril, da pod pragom revščine živi četrtina upokojencev, ki so hkrati tudi najbolj številčna skupina. Kritičen je bil, da je prejšnja koalicija to skupino še dodatno obremenila s prispevkom za dolgotrajno oskrbo, kar želijo z interventnim zakonom, ki ga sam imenuje razvojni zakon, odpraviti.








































































Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.