Danes večinoma plačujemo s kartico, telefonom ali uro, denar prijatelju nakažemo v nekaj sekundah, spletne nakupe pa opravimo s kavča. Zakaj torej potrebujemo še digitalni evro? Najpreprostejši odgovor je, ker denar na našem bančnem računu in digitalni evro ne bi bila povsem ista stvar.
Ko imamo danes 100 evrov na računu, imamo denar poslovne banke. Digitalni evro pa bi bil tako kot bankovci in kovanci neposredno podprt z evrosistemom oziroma centralnimi bankami. Banka Slovenije ga zato opisuje kot digitalno različico javnega oziroma centralnobančnega denarja. Ne bi zamenjal gotovine, ampak bi jo dopolnil v digitalnem svetu.
Zakaj Evropa sploh potrebuje svoj digitalni denar?
Digitalni evro postane tudi vprašanje evropske neodvisnosti. Danes v evrskem območju nimamo ene evropske digitalne plačilne rešitve, ki bi delovala povsod. Po podatkih ECB je 13 od 20 držav evrskega območja pri kartičnih plačilih odvisnih od mednarodnih kartičnih sistemov. Digitalni evro bi zato Evropi zagotovil lastno plačilno infrastrukturo, ki bi delovala po celotnem evrskem območju. Tudi Banka Slovenije med razlogi za projekt izpostavlja evropsko strateško suverenost.
Če bo evropska zakonodaja sprejeta še letos, je za drugo polovico leta 2027 predviden enoletni pilot, evrosistem pa želi biti na morebitno prvo pravo izdajo pripravljen leta 2029. Končno odločitev, ali bo digitalni evro dejansko izdan, bo ECB sprejela šele po sprejetju zakonodaje.
Bo ECB vedela, da smo kupili kavo?
To je verjetno eden največjih strahov ob omembi digitalnega denarja. Po sedanji zasnovi je odgovor ne. ECB oziroma evrosistem pri spletnih plačilih ne bi mogla neposredno povezati transakcije s konkretnim posameznikom in ugotoviti, kaj je kupil. Podatki, ki bi jih videl evrosistem, bi bili psevdonimizirani. Banke oziroma plačilni ponudniki pa bi še vedno poznali podatke, ki jih potrebujejo zaradi zakonodaje proti pranju denarja, podobno kot pri današnjem bančnem računu.
Pri plačevanju brez povezave želi ECB iti še dlje: podrobnosti transakcije bi poznala samo plačnik in prejemnik, kar naj bi zagotavljalo zasebnost, primerljivo z gotovino.
Nam bodo lahko določili, za kaj smemo porabiti denar?
Tudi to je ena od pogostih bojazni.
ECB izrecno zagotavlja, da digitalni evro ne bo programabilni denar. Ne bi ga bilo mogoče zasnovati tako, da bi vaših 100 evrov lahko porabili samo za hrano, ne pa denimo za letalsko karto ali steklenico vina. Tako kot pri gotovini naj ne bi bilo v sam denar vgrajenih omejitev, kje, kdaj in za kaj ga lahko porabimo.
To pa ni isto kot pogojno plačilo. Sistem bi denimo lahko omogočil, da se plačilo spletnega nakupa izvede šele, ko je izdelek dostavljen.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.