Kako se bodo po Sloveniji širile snežne padavine?

Po zelo topli prvi polovici novembra, ko so bile temperature v povprečju za kar 6 stopinj Celzija višje od dolgoletnega povprečja, nas je ob koncu tedna dosegla občutna sprememba vremena. Središče anticiklona se je pomaknilo nad Skandinavijo, po njegovem vzhodnem robu pa nad naše kraje doteka precej hladnejši zrak. Temperature so v le nekaj dneh padle za 15 stopinj Celzija, v prihodnjih dneh pa bo še nekoliko hladneje. Veter v nižjih slojih ozračja se je iz jugozahodne obrnil na vzhodno smer, kar nam bo v prihodnjih dneh poleg nizkih temperatur prinašalo tudi precej vlage.  

V ponedeljek bo rahlo sneženje zajelo večji del države

V ponedeljek bo prevladovalo oblačno vreme. Na Primorskem bo suho, drugod po državi pa bo predvsem dopoldne še rahlo snežilo, a se sneg po nižinah večinoma ne bo oprijemal tal. Nekaj centimetrov se ga lahko nabere le v legah nad okoli 500 metrov nadmorske višine, kjer bodo temperature ves dan vztrajale pod ničlo. Drugod po državi bodo termometri kazali med 1 in 3, na Primorskem pa med 7 in 10 stopinj Celzija.

V torek dopoldne bo najobilneje snežilo, popoldne pa bo sneg prešel v dež

V torek bomo prišli pod vpliv ciklonskega območja, ki se bo prek Sredozemlja pomaknilo nad srednjo Italijo in Jadran. V bližini naših krajev se bosta srečevali dve temperaturno zelo različni zračni masi. V spodnjih plasteh ozračja se bo ob vzhodnih vetrovih še zadrževal zelo hladen in vlažen zrak, višje pa bo iznad Sredozemlja dotekal občutno toplejši zrak.

Zjutraj se bodo padavine od juga okrepile in razširile nad večji del države. Na meji med toplim in hladnim zrakom so možne tudi močnejše padavine, ki jih bodo nato višinski vetrovi v pasovih nosili proti severu. Sprva bo tudi po nižinah snežilo, popoldne pa bo sneg zaradi dotoka vse toplejšega zraka v višinah prehajal v dež.

Koliko snega bo padlo?

Tudi po zadnjih izračunih meteoroloških modelov je možnih več scenarijev. Po zelo verjetnem scenariju bodo nižine v torek čez dan prejele med 5 in 10 centimetrov snega. Manj snega bi bili deležni na skrajnem severovzhodu države, več snega, tudi do okoli 20 centimetrov, pa bi padlo v višjih krajih ter v delu Kočevske, Notranjske in Gorenjske. Predvsem v predelih nad okoli 500 metrov nadmorske višine ter na prehodu med Notranjsko in Primorsko bodo razmere v torek dopoldne zelo zimske, saj bo temperatura ostala pod lediščem, veter pa bo prenašal sneg v zamete.

Po drugem scenariju bi večina nižin prejela le za vzorec snega, še največ bi ga padlo na skrajnem jugovzhodu države, kjer bi snežna odeja v torek popoldne dosegala višino okoli 10 centimetrov.

Obstaja pa tudi scenarij, ki je manj verjeten in po katerem bi padlo precej več snega. Po tem scenariju bi tudi Ljubjana dobila 20 centimetrov snega, deloma snežilo pa bi tudi v nižjih delih Primorske. Vse bo odvisno od temperature zraka in količine padavin, ki trenutno ostajata še majhni neznanki. Pri temperaturi zraka pol stopinje pod ničlo lahko namreč pade precej več snega kot pri temperaturi pol stopinje nad ničlo.

Močna burja na Primorskem

Na Primorskem bo danes pihala zmerna do močna burja, ki pa bo v noči na jutri prehodno oslabela in se ponovno okrepila v noči na torek. Najmočnejši sunki bodo predvsem v Vipavski dolini presegali hitrost 100 kilometrov na uro.

Močno burjo povzroča velika razlika v tlaku med anticiklonom na severu Evrope in ciklonom v Sredozemlju. Mrzel celinski zrak, ki se v teh dneh pretaka proti Jadranu, naleti na Dinarsko pregrado, ki predstavlja ločnico med Primorsko in ostalo celino. Tukaj se je zrak prisiljen dvigniti, kar pospeši severovzhodni veter. Hladen zrak začne padati proti Jadranu in dobesedno trešči v Vipavsko dolino, dovolj velika ovira pa zmoti zračni tok in zaradi tega se burja na zavetrni strani pojavlja večinoma v sunkih, ki so glavna značilnost burje.

Prvi sneg letos deset dni prej kot ponavadi

Po podatkih Agencije za okolje je v Ljubljani prvi sneg v zadnjih 55 letih v povprečju zapadel 2. decembra. V krajih na okoli 500 metrov nadmorske višine se to zgodi približno deset dni prej, še prej pa v višjih legah. V Ratečah je tako prvi dan s snežno odejo 5. november. Najdlje smo na snežno odejo čakali v zimi 1974/75, in sicer vse do 21. februarja.

Vendar pa prvo sneženje le redko prinese debelejšo snežno odejo. V prestolnici v povprečju zapade 9 centimetrov snega. Največ snega je ob prvem sneženju padlo leta 1994, 32 centimetrov, a se je to zgodilo relativno pozno, tik pred božično-novoletnimi prazniki.