Prihaja razbremenitev plač?

Trenutna splošna dohodninska olajšava znaša dobrih 5.500 evrov. Tu jo je zakoličila Golobova vlada, potem ko je zaustavila Janševo dohodninsko reformo, ki bi olajšavo postopoma dvigovala do 7.500 evrov. Delavec, zaposlen za povprečno plačo, zato danes prejme približno 42 evrov nižjo mesečno plačo.

Koalicijske stranke so zato že med kampanjo obljubljale ne le, da bodo olajšavo vrnile, ampak da jo bodo še povišale.

"Dvig splošne dohodninske olajšave, takoj! Na 8.000 evrov in potem postopoma do 10.000 evrov do leta 2029," je napovedal Jernej Vrtovec.

A v koaliciji so že ob interventnem zakonu na obljubo pozabili. Ob nižanju davkov podjetnikom, socialni kapici in nižanju DDV splošna dohodninska olajšava ni omenjena. Bi jo lahko prinesla nova davčna reforma?

"To bomo dejansko še uskladili s sindikati in delodajalci," pravi Andrej Šircelj.

Odkar so v opoziciji, bi splošno olajšavo dvigovali tudi v Gibanju Svoboda. A le na 6.500 evrov.

"Mi nasprotujemo interventnemu zakonu, tudi zato, ker nagrajuje samo najbogatejše. Tistim, ki se vrača uslugo. Povprečnemu državljanu, srednjemu razredu, pa se ne daje prav nič. Zato smo mi predlagali v davčni spremembi zakonodaje, da se okrepi prihodek srednjega sloja," pravi Borut Sajovic.

Po predlogu Gibanja Svoboda bi bila povprečna plača danes višja za približno 20 evrov, če pa bi se uresničila Vrtovčeva obljuba iz kampanje o 10.000 evrih olajšave, bi bila povprečna plača danes višja za skoraj 100 evrov mesečno.

"V politiki je najlažje reči, da bi se jih davčno razbremenjevalo, istočasno pa ne bi nadomestili tega manjka. To pa lahko povzroči marsikatere težave, sploh če se ponovi finančna kriza," pa opozarja Luka Goršek.

Slovenija je bila po obremenitvi plač, tako z davki kot s prispevki, šesta med 38 primerjanimi državami OECD. Tam je povprečni primež plač znašal dobrih 35 odstotkov, v Sloveniji pa 45 odstotkov.