Prihajajo snežinke: kje bi se lahko razveselili belega božiča?

Po trenutnih napovedih bo dan pred božičem sneg pobelil večji del Slovenije, snežinke pa bi lahko ponekod naletavale tudi na sam božični dan. Sneženje bo izrazitejše v vzhodni Sloveniji, predvsem v Podravju, pa tudi ponekod na Dolenjskem in v Beli krajini.

Količina snega ostaja nekoliko negotova, saj bo močno odvisna od natančne lege sredozemskega ciklona. Trenutno pa kaže, da bi lahko v omenjenih delih Slovenije tudi po nižinah lokalno zapadlo več kot deset centimetrov snega, v gričevnatem in hribovitem svetu pa tudi več kot 20 centimetrov. Drugod po Sloveniji bo snežna pošiljka skromnejša. V Ljubljanski kotlini je zaradi šibkejših padavin in pozitivnih temperatur nastanek obstojne snežne odeje manj verjeten.

Zadnja leta so ljubitelji snega, ki si želijo belih praznikov, predvsem v nižinah, praviloma razočarani. Zakaj v Sloveniji v povprečju zapade vedno manj snega? Kot pojasnjuje naš hišni prognostik Rok Nosan, smo imeli že v preteklosti, med letoma 1950 in 1980, ko podnebne spremembe še niso bile tako izrazite, po nižinah več zelenih kot belih božičev, zaradi dviga temperatur v zadnjih desetletjih pa se je verjetnost za bel božič še dodatno zmanjšala: ''Po uradnih podatkih se je povprečna temperatura zraka v Sloveniji od sredine prejšnjega stoletja dvignila za okoli dve stopinji Celzija in ravno to je glavni vzrok, da po nižinah namesto snega vse pogosteje dobimo le dež ali pa mešanico dežja in snega, ki seveda ne pričara prave zimske idile. Če pa že zapade večja količina snega, se ta zaradi pogostejših odjug običajno tudi hitro stali.''

Kot kažejo dolgoletne meritve Agencije za okolje, sneg v povprečju vsako novo desetletje prekriva tla od dva do štiri dni manj kot v desetletju pred tem. Kot dodaja Nosan, se prav tako zmanjšuje tudi količina zapadlega snega, in sicer za okoli deset odstotkov na desetletje.

''Po pesimističnem scenariju bomo imeli ob koncu stoletja po nižinah še za polovico manj dni s snežno odejo, kot znaša povprečje zadnjih 20 let. V visokogorju pa se bo snežna odeja zaradi obilnejših zimskih padavin verjetno najprej povečala, proti koncu stoletja pa zmanjšala.''

Na uradni meteorološki postaji v Ljubljani je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja (1960–1969) namreč skupaj zapadlo 12 metrov in 32 centimetrov snega, v zadnjem desetletnem obdobju (2011–2020) pa le pet metrov in 52 centimetrov, kar je več kot polovico manj kot pred 50 leti.

''Seveda to še ne pomeni, da ne bomo imeli v prihodnosti še kakšne s snegom radodarne zime, a kljub temu je trend jasen. Zaradi dviga temperatur in spremenjenih vremenskih vzorcev je mrzlih in sneženih zim vse manj,'' izpostavlja Nosan.

Tudi v višjeležečih alpskih dolinah v Sloveniji je snega v povprečju vse manj.