Kljub kritikam poslanci potrdili prihod tujih zdravnikov

Več poslancev je vodstvu ministrstva za zdravje na čelu z ministrico, ki opravlja tekoče posle, Milojko Kolar Celarc očitalo, da se reševanja razmer na področju otroške kardiologije lotevala z "gasilskim ukrepom", ker ni pravočasno poskrbelo za sistemske ukrepe. Tako je Jelka Godec (SDS) ministrstvu navrgla, da sprejetje dopolnitev zakona po nujen postopku izsiljuje s populističnimi opozorili o ogroženosti otroških življenj, kar je po njenih besedah neodgovorno.

Kordiš: Gasilski ukrep v sebi skriva demontažo javnega dobrega v zdravstvu

Miha Kordiš (Levica) je opozoril, da gasilski ukrep, ki ga je vlada oz. ministrstvo ponudilo kot rešitev za pomanjkanje domačih kardiologov, v sebi skriva demontažo javnega dobrega v zdravstvu. Po njegovih besedah bo zaradi dragih podjemnih pogodb s tujimi strokovnjaki javni denar odtekal v zasebne žepe. Pojasnila ministrstva, da dopolnitve zakona ne bodo imele večjih finančnih posledic, je zato označil za neresne in zavajajoče.

Jože Lenart (LMŠ) je prav tako poudaril, da dopolnitve zakona, ki jih je pripravilo ministrstvo, težav na dolgi rok ne bodo rešile. Je pa ocenil, da gre za nujen interventni ukrep, ki ga v zdajšnjih okoliščinah velja podpreti. Bolj kritična je bila Iva Dimic (NSi), ki je zakonski predlog označila za še en primer žalostne zapuščine ministrice Kolar Celarčeve in drugih vodilnih na ministrstvu, ki po njenih besedah v štirih letih niso naredili tega, kar bi morali.

Zorčič: specifičnost problema otroške kardiologije opravičuje interventni ukrep

Nekaj poslancev je ocenilo, da zakonski predlog ne določa, kdo bo preveril in odgovarjal za strokovnost tujih zdravnikov. V bran ministrstvu je stopil Igor Zorčič (SMC). Po njegovih besedah nekateri poslanci ministrstvu očitajo, da se pri dokazovanju nujnosti dopolnitev zakona zateka k populizmu, pri tem pa se sami poslužujejo populističnih razlag. Dodal je, da specifičnost problema otroške kardiologije opravičuje interventni ukrep.

Kolar Celarčeva se seje odbora ni udeležila. Državna sekretarka na ministrstvu Ana Medved pa se je znova dotaknila ustanovitve Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni. Po njenih besedah se je ministrstvo z ustanovitvijo inštituta kot samostojnega javnega zavoda želelo izogniti monopolom v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana, ki so tudi botrovali kadrovski stiski na področju otroške kardiologije.

Šircelj: Monopolom dodajte imena in priimke

Andrej Šircelj (SDS) je zato pozval Medvedovo, naj "v dobro slovenskega zdravstva in bolnikov" monopolom, ki jih navaja, doda imena in priimke. Predlagal je, da lahko zaradi tega sejo odbora zaprejo za javnost. Medvedova pa je odgovorila, da o konkretnih imenih ne želi in ne more govoriti, tudi ne na zaprti seji odbora.

Kritičen do ravnanja ministrstva je bil tudi predstavnik Zdravniške zbornice Slovenije Žiga Novak. Po njegovih besedah številne pripombe parlamentarne zakonodajno-pravne službe na zakonski predlog potrjujejo, da je ministrstvo predlog pripravilo v veliki časovni stiski. Ministrico Kolar Celarčevo in njene sodelavce je zato vprašal, zakaj so čakali toliko časa. Opozoril je, da bodo trajno rešitev vprašanja otroške kardiologije prinesle zgolj sistemski ukrepi.

Poslanci zavrnili predloge SDS in sprejeli dopolnila ministrstva

Sicer so poslanci zavrnili dopolnila, ki jih je predlagala SDS, so pa sprejeli dopolnila odbora, ki jih je pripravilo ministrstvo na podlagi pripomb zakonodajno-pravne službe. Slednja je med drugim opozorila, da predlagana določba v 3. členu učinkuje za nazaj, retroaktivnost posameznih zakonskih določb pa je dopustna le, če to zahteva javna korist in če ne posega v pridobljene pravice posameznika.

Tudi zdravniška zbornice je nedavno opozorila, da takšna določba vnaša v pravni red retroaktivnost, ki ni v javnem interesu in ki posledično zmanjšuje varnost zdravljenja otrok. Po mnenju zbornice je ministrstvo s tem nakazalo, da bo v sodelovanju z inštitutom za otroške srčne bolezni že v času pred morebitnim sprejetjem dopolnitev zakona "omogočilo nezakonito opravljanje zdravstvene dejavnosti tujim zdravnikom".

Dopolnilo k 3. členu, ki ga je sprejel odbor, zato jasneje določa krog posameznikov, za katere se bo zakonska določba uporabljala retroaktivno. Poleg tega dopolnilo izrecno opredeljuje časovno obdobje uporabe določbe.

DZ bo dopolnitve zakona o zdravniški službi obravnaval predvidoma v torek na izredni seji.