Prihodnji teden naj bi padla ograja na meji s Hrvaško

Nepregledne množice beguncev in migrantov so se v veliki evropski begunski krizi množično prebijale skozi našo državo. Slovenija, ki brani južno schengensko mejo, je takrat, za mnoge presenetljivo, odgovorila z žico. Žico, ki naj bi jo sedem let kasneje naši vojaki in policisti tudi podrli.

Zunanja ministrica Tanja Fajon je ob tem povedala: "Če bomo jutri o tem govorili na seji vlade, se bomo jutri pogovarjali o tem, po seji vlade bomo to tudi sporočili. Jaz za zdaj kakšnega gradiva še nisem dobila, projektno delovno skupino pa vodi Ministrstvo za notranje zadeve." 

Kljub našim informacijam, da bodo prve varovane odseke odstranili že prihodnji teden, so na Zunanjem ministrstvu zaenkrat z informacijami zelo skopi. Kljub temu pa so danes napovedali novo migracijsko politiko, ki bo temeljila na solidarnosti, vključevanju in spoštovanju človekovih pravic. Med drugim se bodo zavzemali tudi za varnejše migracijske poti.

Kritike zaradi pogina divjadi in sumljivega nakupa

Ne le, da je ograja močno spremenila življenja tistih, ki živijo v neposredni bližini, prebivalci z obeh strani meje so vseskozi glasno protestirali tudi zaradi pogina divjadi. "Morali bi jo čim prej umakniti. Noben zeleni prehod za divjad ne more sprati te sramote, ki smo je deležni," je povedal eden izmed prebivalcev, ki živi na hrvaški strani žice.

Razburjala je tudi poslovna plat postavitve žičnate ograje. Takratna Cerarjeva vlada je namreč za okoli 9 milijonov evrov ograjo kupila od tako rekoč povsem neznanega podjetja, ki ni imelo niti zaposlenih, niti referenc, niti poslovnih prostorov. V zavodu za blagovne rezerve takrat niso želeli razkriti količine kupljene ograje.

Nekdanji direktor Zavoda za blagovne rezerve Anton Zakrajšek je leta 2018 na vprašanje, če se v skladišču nahaja več ograje, kot jo je bilo takrat postavljene na meji, odgovoril z: "Zdaj me malo provocirate."

Kaj padec ograje na južni meji pomeni za varnost države?

V luči tega vprašanja je Fajonova poudarila, da gre pri odstranitvi ograje predvsem za željo in ambicijo, da se na eni strani zagotavlja varno zunanjo mejo (a varnost se ob umiku ograje ne bo zmanjšala). "Na drugi strani pa bo ta meja imela bolj human obraz, da ne bo incidentov, da ne bo nesreč, da ne bo rezalne, bodeče žice," je zaključila.

Število nezakonitih prehodov je sicer v zadnjih letih močno padlo. Če smo jih v le nekaj mesecih najhujše krize našteli več kot 360 tisoč, je v prvi polovici letošnjega leta v Slovenijo skušalo nezakonito vstopiti le šest tisoč ljudi.