Pobudo za naknadni zakonodajni referendum o reformi, ki jo je DZ sprejel 18. septembra, je pred tednom dni v DZ vložila t. i. Delavska koalicija. Podprla jo je s skoraj 10.000 podpisi volivcev, čeprav jih potrebovala le 2500.
Posledično je predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič določila rok za zbiranje podpisov pod zahtevo za razpis referenduma. Predlagatelji morajo v ta namen zbrati 40.000 podpisov.
Delavska koalicija združuje več kot 25 sindikatov in civilnodružbenih organizacij, ki so ustanovili zavezništvo proti pokojninski reformi. Podpise so začeli zbirati dan po sprejetju reforme v DZ. Ocenjujejo namreč, da je reforma usmerjena proti delavcem. Po reformi bo treba delati dlje, referenčno obdobje za izračun pokojninske osnove bo daljše, realna vrednost pokojnin pa nižja, so poudarili ob vložitvi referendumske pobude.
Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec pa prizadevanja za referendumsko rušenje reforme vidi kot nasprotovanje družbeni koaliciji, ki se je oblikovala okoli reforme, saj sta jo v okviru Ekonomsko-socialnega sveta podprli tako delodajalska kot delojemalska stran. Tudi DZ je novelo zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju sprejel z 49 glasovi za in le enim proti.
Če bo tokratna reforma na referendumu zavrnjena, bo treba o novi po njegovih besedah odločati v prihodnjih letih, za katera pa vso Evropo skrbi, da bodo krizna, je posvaril minuli teden.
Prepričan je, da ima reforma številne dobre strani, denimo formulo za usklajevanje pokojnin, po kateri bo pri usklajevanju v obdobju od leta 2026 do 2034 v 50 odstotkih upoštevana rast plač in v 50 odstotkih rast cen življenjskih potrebščin. Nadalje prinaša zakonsko podlago za izplačilo zimskega dodatka za upokojence že letos, z letom 2026 pa izboljšuje tudi vdovske, družinske in invalidske pokojnine.
Mesec: Uveljavitev pokojninske reforme je nujna tudi zaradi črpanja sredstev za okrevanje
Mesec je sicer na današnji okrogli mizi o reformi v okviru festivala za tretje življenjsko obdobje dejal, da jo je bilo treba pripraviti zaradi staranja prebivalstva. Če ne bi postopno za dve leti zviševali starostnega pogoja za upokojitev, bi bilo treba znižati pokojnine ali pa zvišati prispevke za pokojninsko zavarovanje, je opozoril.
Državni sekretar na ministrstvu Igor Feketija pa se je ustavil pri očitkih pobudnikov referenduma, denimo pri navedbi, da so številni delavci že zdaj zgarani, tako da ne bodo mogli izpolniti starostnega pogoja, in navedbi o poznem vstopu na trg dela zaradi prekarnosti. Te težave je treba po njegovem pojasnilu reševati ciljno, ne pa s pokojninsko zakonodajo.
Reforma je naklonjena prav ranljivim skupinam, pa je opomnil generalni direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) Marijan Papež, ki zato ne razume nasprotovanja Delavske koalicije. Najnižje invalidske pokojnine se bodo denimo zvišale z 41 odstotkov najnižje pokojninske osnove na 50 odstotkov. Najnižji znesek invalidske pokojnine, ki ga prejema približno 9000 ljudi, zdaj znaša 490 evrov, reforma pa ga zvišuje na malenkost pod 610 evrov. Prav tako bo pridobilo 14.000 invalidskih upokojencev, ki prejemajo znesek od 490 do 610 evrov. To po Papeževih besedah pomeni, da bo skupno na boljšem približno 23.000 invalidskih upokojencev ali dobra tretjina vseh invalidskih upokojencev. Poleg tega bo imelo boljši položaj približno 9000 prejemnikov nizkih invalidskih nadomestil, prav toliko prejemnikov vdovskih in družinskih pokojnin, ki jim je pokojnina odmerjena od osnove 490 evrov, in kmetje, ki so bili zavarovani za ožji obseg pravic, ki so pridobili 40 let pokojninske dobe in imajo nizke pokojnine.
Papež je nenazadnje spomnil tudi na to, da se bo odmerni odstotek za izračun pokojninske osnove za enega otroka po reformi zvišal z 1,36 na 1,6 in da pri upoštevanju odmernega odstotka ni več omejitve na največ tri otroke.
V Sindikatu upokojencev Slovenije pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije pa so se odzvali na mnenje, da bodo upokojenci po reformi na slabšem kot zdaj. Po besedah predsednice sindikata Frančiške Ćetković je formula za usklajevanje pokojnin, po kateri bo pri usklajevanju v obdobju od leta 2026 do 2034 v 50 odstotkih upoštevana rast plač in v 50 odstotkih rast cen življenjskih potrebščin, "dober kompromis". Pomembno se ji zdi tudi, da reforma vključuje možnost za izredno uskladitev pokojnin.
Nekdanja ministrica za delo Anja Kopač pa je izrazila upanje, da se bo reforma začela uporabljati leta 2026. Zdi se ji nujna, saj so številke "neizprosne".
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.