Slovenija

Prihodnost EU-mobilnosti po pandemiji covida-19

Ljubljana, 12. 12. 2020 09.42 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 6 min
Avtor
Klemen Balanč
Komentarji
33

Mnogim mobilnim evropskim državljanom – študentom na izmenjavah Erasmus, sezonskim delavcem, pa tudi mnogim veselim dopustnikom – je načrte v letu 2020 prekrižala pandemija covida-19. Mobilnost znotraj EU, kot smo je bili vajeni, je izginila praktično čez noč. O tem, kaj nas na tem področju čaka po letu 2020, smo se pogovarjali z evropskimi poslanci.

Prihodnost programov EU-mobilnosti tako naj ne bi bila ogrožena, prav tako ne prosto gibanje znotraj meja EU.
Prihodnost programov EU-mobilnosti tako naj ne bi bila ogrožena, prav tako ne prosto gibanje znotraj meja EU. FOTO: Shutterstock, dejstva, eu, schengen, potovanja

Za mnoge je mobilnost v EU drugorazredna tema in delno se strinjam z njimi. V času, ko se nas večina sooča s povečano negotovostjo v življenju in dodatnim stresom zaradi epidemije ter vseh z njo povezanih problemov, se nam zdijo nekatere stvari pač manj pomembne, oddaljene. Ko ne moremo "potovati" niti med občinami, se nam zdi evropska mobilnost nekaj, kar lahko počaka. A za marsikoga, predvsem za mlade, je EU-mobilnost postala način življenja, pa tudi način preživetja. 

Standard, kot smo ga uživali pred izbruhom pandemije, zagotovo ni bil nekaj samoumevnega in tudi ne od vedno. Začel je nastajati na pogorišču 2. svetovne vojne, ko se je začelo povezovanje najrazvitejših evropskih držav v nekaj, kar je danes Evropska unija. Poleg naloge preprečevanja izbruha nove vojne med evropskimi narodi je bil namen prve povezave predvsem gospodarske narave – temeljila je na prostem pretoku kapitala, blaga in delavcev.

Klemen Balanč
Klemen Balanč FOTO:

Sledila so desetletja skrbnega razvoja povezave, ki še vedno traja in uresničuje svoje temeljno poslanstvo zagotavljanja miru in gospodarskega razvoja v Evropi. Evropska unija, kot jo poznamo danes, je bila ustanovljena leta 1992, ko so z Maastrichtsko pogodbo uvedli tudi državljanstvo EU. Temelji povezave so spremenili prost pretok kapitala, blaga in ljudi – na skupnem trgu. Slovenija se Uniji pridruži leta 2004 in vse ostalo je zgodovina. 

Poleg svobodnega gibanja državljanov EU po teritoriju vseh držav članic smo dobili tudi mnoge evropske programe, namenjene spodbujanju mednarodne mobilnosti. Eden izmed teh je program Erasmus, ki spodbuja izmenjave znanja in ljudi na področju formalnega izobraževanja ter mladinskega dela. Odkar je bolonjska reforma na ravni EU poenotila visokošolski študij s sistemom kreditnih točk, je vsaj en semester študijske izmenjave v tujini postal skoraj standard ter nepogrešljiva izkušnja za slovenske (in druge) študente.

Razširjena praksa med mladimi Evropejci je tudi enoletna misija prostovoljstva v drugi državi članici EU po zaključenem študiju. V zadnjih letih je EU mladim začela ponujati tudi subvencionirana poslovna pripravništva pri organizacijah izven matične države. Veliko mladinskih organizacij se je vključevalo v programe mednarodnih izmenjav in treningov, nekakšnih poletnih šol za mladinske delavce. Vsi ti programi so namenjeni krepitvi evropskega državljanstva, ki je več kot samo pravni status, ampak je tudi oblika sobivanja in državljanske identitete, utemeljena na solidarnosti, kulturni raznolikosti, medsebojnem spoštovanju in medkulturnem dialogu. 

 Besedilo je bilo pripravljeno v okviru projekta Homopolitikus, političnega think tanka Inštituta za politični menedžment. Kolumna izraža stališče avtorja in ne nujno tudi uredništva 24ur.com.

Kot državljanom EU nam znotraj držav članic pripadajo tudi določene univerzalne državljanske pravice, ki jih zagotavlja pravo EU in uresničuje nacionalno pravo. Najbolj poznani sta verjetno evropsko zdravstveno zavarovanje in prost prenos podatkov preko domačega operaterja kjer koli v EU. Manj znane, ko je recimo pravica mobilnih evropskih državljanov, da se lahko udeležijo evropskih volitev v kateri koli državi članici in pod določenimi pogoji tudi lokalnih, smo zbrali v katalogu pravic evropskih državljanov na spletni strani projekta EUYOU.

S predlogom tega projekta smo se aprila 2019 odzvali na javni razpis Evropske komisije, ta pa ga je septembra 2019 odobrila za financiranje. Namen projekta je (bil) informiranje 22.000 mobilnih evropskih državljanov, ki bivajo ali so bivali v Sloveniji, ozaveščanje o njihovih pravicah in organizacija lokalnih dogodkov zanje v izvedbi mladinskih centrov iz celotne Slovenije pod okriljem Mreže MaMa.

Za marsikoga, predvsem za mlade, je EU-mobilnost postala način življenja, pa tudi način preživetja.
Za marsikoga, predvsem za mlade, je EU-mobilnost postala način življenja, pa tudi način preživetja. FOTO: Aljoša Kravanja

Marca 2020 nam je načrte prekrižala epidemija covida-19, ki nas je prestavila domov in na Zoom. Prisiljeni smo bili v digitalno transformacijo projekta – večino aktivnosti, kot so treningi, delavnice in sestanki, smo preselili na splet. Prav tako smo glede na situacijo nekoliko prilagodili vsebino in se vprašali: kaj bo z EU-mobilnostjo po pandemiji covida-19? Na vprašanja so nam pomagali odgovarjati poslanci v Evropskem parlamentu, Irena Joveva, Franc Bogovič in dr. Milan Brglez.

Vsi trije so se strinjali, da so evropski programi mobilnosti dobri in uspešni, čeprav so v razvitejših državah manj prepoznavni kot pri nas. "Evropski parlament je pri pogajanjih za nov proračun EU vztrajal, da se ohrani te uspešne programe, ključne pa so tudi civilnodružbene organizacije, ki v državah članicah izvajajo te programe in projekte, ki imajo neposreden stik z mladimi ter skrbijo za dobro vidnost programov in informiranost mladine", je uvodoma povedal evropski poslanec, dr. Brglez (S&D).

Prihodnost programov EU-mobilnosti tako naj ne bi bila ogrožena, prav tako ne prosto gibanje znotraj meja EU. "Svoboda gibanja je temeljna pravica v EU, ki jo je izzvala najprej migrantska kriza, nato pa še pandemija covida-19. Pričakuje se, da bo v doglednem času ponovno omogočeno prosto prehajanje med državami, kot smo ga bili vajeni, veliko pa je odvisno od cepiva, čeprav cepljenje najverjetneje ne bo pogoj za prehajanje mej", je povedal evropski poslanec Bogovič (EPP), s čimer so se strinjali tudi ostali. Dr. Brglez je še dodal, da bo pravična distribucija cepiva med državami članicami velik test legitimnosti EU v naslednjem letu. 

Prihodnost Evropske unije in njenih ključnih programov tako ostaja stabilna, prav tako ostaja trdno sodelovanje držav na ravni EU.
Prihodnost Evropske unije in njenih ključnih programov tako ostaja stabilna, prav tako ostaja trdno sodelovanje držav na ravni EU. FOTO: Dreamstime

Evropska poslanka Joveva (ALDE) pa vidi digitalizacijo kot nekaj, kar bo nadomestilo del mobilnosti. "Pričakujemo lahko več online študija in v luči tehnološkega napredka tudi nekakšno reformo šolstva na ravni EU. Smiselno se je pogovarjati tudi o pravici do računalnika – recimo za šolajoče se otroke – kot univerzalni človekovi pravici v državah članicah EU," je o prihodnosti mobilnosti in šolstva razmišljala Joveva, ki še dodaja, da bo EU-mobilnost postala bolj zelena, kar med drugim pomeni, da bo EU spodbujala študente, da se na mednarodno izmenjavo odpravijo z vlakom ali avtobusom, ki predstavljata bolj zeleno alternativo letenju.

Poslanec Bogovič je v tem kontekstu digitalne preobrazbe evropske družbe opozoril na prizadevanja EU za infrastrukturni razvoj podeželja, predvsem za razvoj pametnih vasi, ki povečujejo odpornost na krize – predvsem starejših državljanov. Potreba po digitalno opremljenem in pismenem podeželju se v času koronakrize kaže še posebej izrazito, "digitalne kompetence za digitalno preobrazbo družbe pa so postale ene izmed ključnih kompetenc za vse državljane po koronakrizi", meni poslanka Joveva.

Enotnega potnega lista EU za zdaj še ni pričakovati, prav tako ne centralnega obveščanja javnosti na ravni EU glede epidemiološke slike posameznih držav in stanja glede pripadajočih "lockdown" ukrepov, ki otežujejo mobilnost. Dr. Brglez je mnenja, da se vedno bolj kaže potreba po socialni in tudi zdravstveni uniji držav članic EU, rešitev za lažjo mobilnost znotraj EU pa vidi v enotni številki socialnega zavarovanja državljanov EU. 

Prihodnost Evropske unije in njenih ključnih programov tako ostaja stabilna, prav tako ostaja trdno sodelovanje držav na ravni EU, "kar je ključno, če želijo EU in njene članice ostati močan igralec na globalnem političnem parketu", je pogovor s študenti na izmenjavi Erasmus in evropskimi prostovoljci v Sloveniji zaključila poslanka Joveva.

  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1

KOMENTARJI (33)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

ivan z Doba
12. 12. 2020 21.23
+1
Mobilnost bo sredstvo prisile za cepljenje. Brez cepiva ne bo potovanj.
kakafonijaprava
12. 12. 2020 14.12
PRIHODNOST EU JE ZAVOŽENA, DOHLER JE VODI GOFICA VON...
RamzesII
12. 12. 2020 13.04
"Mnogim mobilnim evropskim državljanom – študentom na izmenjavah Erasmus, sezonskim delavcem, pa tudi mnogim veselim dopustnikom – je načrte v letu 2020 prekrižala pandemija covida-19." Zakaj, saj so menda vsi doma, ali morda ne.
MetkinPorivačFantOdFare
12. 12. 2020 12.34
+0
Ce se bomo cepili, Bomo lahko potovali.
RamzesII
12. 12. 2020 13.06
Med drugim. Saj ste videli Kitajski test, če je bila zelena si lahko šel povsod, če pa rdeča pa le domov. Saj vam je jasno kaj načrtuje elita.
SlovenŠtima
12. 12. 2020 12.19
-1
Balanč naravnost iz plenic, pa bo zdaj pametoval kaj je samoumevno.
aljoteam
12. 12. 2020 12.38
+1
Kr neki, slej kot prej se mora vse odpreti in bomo morali nehati razmišljati samodestruktivno kot družba... Preden bomo povzročili zako globalno recesijo, da bodo ljudje umirali v desetinah milijonih letno od lakote med tisto mlijardo, ki živi pod mejo revščine... Bolj kot je odprto in večja kot je mobilnost bolje je glede največjih problemov človeštva trenutno...
IanNow
12. 12. 2020 12.19
+2
Zakaj tako mislim.. Ker turizem, potovanja, programi.. Druzenje.. To vo rabilo leta sanacije.. Ne bo dovolj samo neko slabo cepivo.. Ali pa testi... Tako lepo in enostavno kot je bilo 2019 ne bo vsaj 5 let... To dejansko ze eu politika govori...
IanNow
12. 12. 2020 12.16
+1
Se par let defenitivno ne... Potem se bo pa videlo kaj in kje..
ni_mi_vse_eno
12. 12. 2020 12.10
+1
Letalksi promet bomo prepovedali, saj je prehod preko občinskih mej strogo kaznivo dejanje. Zaprli bomo delovna mesta, saj smo ugotovili, da se večina okuži na delovnem mestu. Odprli bomo pa smučišča. Logično ni, je pa dober profit za žičničarje.
RamzesII
12. 12. 2020 13.07
+1
Če se vse (skoraj) ustavi sledi reset, ki je načrtovan.
dante
12. 12. 2020 12.09
+1
vse se bo vrnilo in obrestovalo
Uporabnik757196
12. 12. 2020 12.07
+0
Niti ni res. Nova Zelandija je bila že tam, tako da to ni odkritje.
Quatflow
12. 12. 2020 10.15
+3
Na danasnji dan leta 1642 je Abel Tasman odkril Novo Zelandijo. To so bila odkritja.. ne pa neka cepiva, ki vsebujejo merkurij, aluminij, cudne zvarke zarodkov in celic iz zivali in dojenckov - novodobno carovnistvo za eliminacijo clovestva.
+1
ST.David
12. 12. 2020 10.06
-5
seveda bomo lahko potovali. S potrdilom o cepljenju...
omega32
12. 12. 2020 10.08
+9
Lahko imaš 1000 potrdil, če ni letov potem malo težje potuješ..
Ashleey
12. 12. 2020 10.29
+2
To bi bil hud poseg v clovekove pravice in to se sigurno ne bo zgodilo..
mackon08
12. 12. 2020 11.53
-1
Se bo zgodilo, ker prevoznik ima pravico določati pravila, če komu ni všeč mu ni treba koristiti usluge določenega prevoznika.
+2
ma kaj ni letov..dej ne seri..se zdej so..poleti bos letel kamor bos zelel..seveda ne iz slovenije kjer je vse propadlo
AirSlo
12. 12. 2020 16.51
+2
ti če želiš se vozi iz tujine, jaz se sigurno ne mislim par urc vozit z gooptijem do naslednjega letališča in potem potovati. Ne zaradi narodne zavesti ali česarkoli, čas je denar in v današnji družbi se bo malokdo prilagodil temu. To je isto, kot bi rekli ne rabimo avtoceste, se bomo pač 4 ure vozili do Kopra. Ni ravno tako...
User1832247
12. 12. 2020 09.55
+8
tako kot v kristusovih časih - na osla in hija!!!!
RamzesII
12. 12. 2020 13.08
MojsterSplinter
12. 12. 2020 09.53
+3
Se mi je kar zdelo, kaj bo ostalo od prostega pretoka ljudi in kapitala...
Andrej Volaj
12. 12. 2020 09.51
+0
predlagam pogozditev letališč, to bi bil lep korak v lepšo prihodnost 😊
mackon08
12. 12. 2020 11.54
+3
Andrej Volaj Ja pa avtocste do Hrvaškega primorja, da ne boš onesnažćeval ko se boš peljal k njim na morje. Če ti ne rabiš letališče mi drugi ga pa rabimo in hočemo.
Andrej Volaj
13. 12. 2020 09.36
tako, pa čim več avtocest in nenujnih cest...če rabiš vse te zadeve, je čas, da narediš kaj na sebi 👍
komel123
12. 12. 2020 09.51
+8
Seveda bomo potovali, samo do letalskih povezav bomo očitno morali z avtomobili v tujino.
Sortegilio
12. 12. 2020 09.50
+7
Ma kakšno cepljenje. Dokler ne bo potrjeno v redu, no way.
Fluxx
12. 12. 2020 09.46
+3
Čez mejo s testom ali dokazilom o cepljenju. Tako bo 21 ter verjetno 22. Potem bo bolje.
Jezuš Kristuš
12. 12. 2020 10.12
+2
To bo postal kar standard, nato pa se mogoce kako drugo pandemijo ruknejo za ziher.
IanNow
12. 12. 2020 12.17
+0