Stališče države do projekta JEK 2 pred izdelavo in potrditvijo Energetskega koncepta Slovenije še ne bo zares jasno, smo pa o tem povprašali parlamentarne stranke: SDS, LMŠ, SD, SMC, Levico, NSi, SAB, DeSUS in SNS. Konkretno: kakšen je njihov odnos do gradnje drugega bloka jedrske elektrarne in ali ocenjujejo, da bi bil za sprejetje tovrstne odločitve potreben referendum.
Stališče do zagotavljanja energetske prihodnosti z JEK 2
Odnos javnosti do JEK 2 in potreba po referendumu
O odnosu do jedrske energije smo povprašali tudi predsednika republike Boruta Pahorja.
V preteklosti je predsednik že nemalokrat odkrito izkazal svojo naklonjenost temu vprašanju. Ob odprtju novega plinskega bloka v TE Brestanica maja lani je Pahor v govoru med drugim pozval k razpravi o energetski sanaciji države in ob tem poudaril: "Z odgovorom na vprašanje o rabi jedrske energije v prihodnosti ne smemo več dolgo odlašati." Če spomnimo na še starejšo izjavo iz časov, ko je bil zdajšnji predsednik države še premier in predsednik stranke SD, je ob dvomih, ki so se pojavili po nesreči v Fukušimi, jasno povedal: "Sem zagovornik jedrske energije."
Pa danes? Zagotovo bolj zadržano. "Vedno sem odkrito izpovedal, da imam glede uporabe jedrske energije mešane občutke, toda bolj naklonjene kot ne," je uvodoma zapisal Pahor. Razpravo o novem bloku jedrske elektrarne je označil za legitimno, "saj si je zaenkrat težko predstavljati, da bi lahko izpad energije, ki bo nastal s postopno ukinitvijo uporabe fosilnih energentov, nadomestili zgolj obnovljivi viri energije".
"Vendar se hkrati zavedam, da uporaba jedrske energije sproža vprašanje varnosti, ki nikoli ne more biti docela odgovorjeno. V tem smislu to ni samo političen ali strokoven problem, temveč je moralni problem," je vprašanje uporabe jedrske energije opredelil Pahor. Moralni problem, ki ga ne odpravi niti to, da se odgovornost za odločitev o uporabi jedrske energije prenese z referendumom na ljudi, še zapiše predsednik.
Odločitve o predčasnem zapiranju TEŠ in JEK 2 se ne more odlašati
Predsednik Pahor je v tem letu organiziral dva posveta o podnebni prihodnosti. Namen zadnjega posveta je bil pregledati dosedanji proces oblikovanja dolgoročne podnebne strategije Slovenije do leta 2050, ki ga mora vlada sprejeti do konca tega leta, potem pa ga mora sprejeti še Državni zbor RS.
Predsednik pravi, da želi, da se o teh vprašanjih odkrito in javno razpravlja – tudi o morebitni gradnji drugega bloka jedrske elektrarne – in dodaja, da se glede te odločitve in predčasnega zapiranja TEŠ ne more predolgo odlašati.
"Storil bom vse, kar je v moji moči, da bi bile odločitve sprejete čimprej, da bi bile temeljito premišljene in da bi uživale vsaj široko strokovno in javno podporo, če že ne nacionalnega soglasja," je sklenil predsednik.
Nacionalno soglasje o tako pomembnem vprašanju je morda res nedosegljiv cilj, h kateremu pa zaradi tega še ne smemo nehati stremeti.
KOMENTARJI (231)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.