Prihodnost Ljubljane: štiri imena z levega pola prvič na soočenju

Na vprašanje, ali aktualni župan Zoran Janković kandidaturo Klemna Boštjančiča, ki prihaja iz vrst Gibanja Svoboda, vidi kot izdajo s strani Roberta Goloba, je v soočenju v oddaji 24UR ZVEČER Janković komentiral, da ne bi rekel, da gre za izdajo, temveč za drugo razmišljanje, kot ga je Golob imel pred mesecem dni. "Takrat so rekli, da ne bodo imeli župana. Pred 10 dnevi je prišel k meni in je rekel, da bodo imeli kandidata, da je to odločitev stranke. Sem rekel, v redu je, ti bom samo eno stvar odgovoril, Robi, ker midva sva prijatelja, to je še vedno ostalo ... Očitno sem na tem političnem področju edini nepolitik, kajti meni beseda, stisk roke, prijateljstvo pomeni več kot katerakoli visoka politika. Jaz sem to sprejel." Poudaril je, da se z Boštjančičem zelo dobro razumeta, da se mu je zdel odličen minister in da sta skupaj velikokrat pomagala občinam. "Zdaj smo pa tu," je zaključil.

"Kandidiram za župana, ker imamo vizijo, program in ker bi radi delali," pa je poudaril Boštjančič. Veliko časa so se v Svobodi ukvarjali s tem, ali naj bi imeli kandidata ali ne, je še dejal. "Znotraj stranke so bila različna stališča. Zdaj, ko kandidiram, je večina zelo zadovoljna s tem." Odločitev je plod dolgega in zelo premišljenega razmisleka, je še poudaril. "Na koncu smo se odločili, ker imamo veliko za povedati in verjamemo, da je čas za novo poglavje."

Anton Rop je Jankoviću očital, da s svojim delovanjem in povezovanjem z balkanskimi avtoritarnimi politiki ne predstavlja alternative avtoritarnim vzorcem vladanja, Janković pa je odgovoril, da ima Rop pravico do svojega mnenja in da bodo končno besedo tako ali tako imeli volivci. Ob tem je znova odprl tudi star spor glede Mercatorja in privatizacijskih vprašanj iz preteklosti.

Rop se na Jankovićeve očitke ni želel podrobneje odzivati. Poudaril je, da ga osebni obračuni ne zanimajo, temveč predvsem prihodnost Ljubljane. Kot ključne izzive je izpostavil stanovanjsko politiko, promet in zdravstvo ter napovedal bolj demokratično vodenje mesta: "Imamo konkretne ideje na področju zdravstva in želimo demokratično Ljubljano – ki je svobodomiselna, ki se ne spogleduje z avtoritarci, ki ne kopira vzorcev vladanja iz tovrstnih režimov in mislim, da smo na zelo dobri poti, da tja pridemo." Kritičen je bil tudi do Gibanja Svoboda, za katero meni, da v tekmo vstopa z dvema županskima kandidatoma oziroma dvema listama, kar bo po njegovem mnenju dodatno zaznamovalo kampanjo. "Seveda bo ta volilna kampanja zelo zanimiva in se bomo, upam, pogovarjali o vsebini," je zaključil.

Janković je te navedbe zavrnil. Spomnil je, da nikoli ni skrival podpore Gibanju Svoboda in da so na njegovi listi tudi nekateri člani stranke. Zavrnil je namigovanja, da bi bili posamezni kandidati v tekmi predvsem zato, da bi odvzemali glasove njegovim tekmecem.

V razpravo se je vključil tudi Luka Mesec, ki je poudaril, da Ljubljana po dvajsetih letih potrebuje novega župana. Ob tem je priznal, da je Janković v preteklosti za mesto naredil veliko, vendar mu danes očita predvsem napačne razvojne prioritete, neučinkovitost pri reševanju stanovanjske in prometne problematike ter vse večjo oddaljenost od meščanov.

"Ko pogledamo, kake poteze gospod Janković konec mandata vleče, bomo videli. Kupil je parcelo za dva milijona v Podutiku, kjer naj bi bil pokrit smučarski center," je omenil ter dodal: "Jaz bi rad Ljubljano, ki se loteva resničnih problemov, s katerimi se ljudje soočajo, ne pa nekih luksuznih projektov, saj vendar nismo Dubaj."

Po njegovem mnenju so ena ključnih težav tudi visoke cene stanovanj: "Cene stanovanj so znorele, 70 odstotkov višje v samo zadnjih 5 letih! Jaz si svojega stanovanja ob svoji plači ne bi mogel kupiti," je komentiral. Opozoril je tudi na prometne težave. "Nemoč župana se tukaj vidi, da stoji na tiskovnih konferencah in prosi ljudi, ob kateri uri naj se ne vozijo po kateri ulici," je dejal.

Opozoril je tudi, da mestna oblast izgublja zaupanje ljudi, zato Ljubljana potrebuje novo generacijo vodstva in drugačen način upravljanja mesta. "Nehal je poslušati ljudi. Ljubljano se preveč vodi iz pisarne. Vsi ljudje povedo, da je začel dobro, ampak izgublja zaupanje. Da je izgubil zaupanje, je pokazal referendum poleti, ko je urejal parkirne prostore v Štepanjskem naselju."

Janković je na Mesečeve besede odgovoril spravljivo in poudaril, da imata korekten odnos. Po njegovem mnenju Mesec pri nekaterih temah nastopa na podlagi nepopolnih ali napačnih informacij. Kot primer je navedel razpravo o omejevanju kratkoročnega oddajanja stanovanj prek platform, kot je Airbnb. Janković je poudaril, da je Ljubljana že sprejela vse ukrepe, ki jih omogoča zakonodaja, zato po njegovem dodatni sklepi mestnega sveta niso potrebni.

Kritičen je bil tudi do Mesečevih predlogov za aktivacijo praznih stanovanj. Opozoril je, da občine po odločitvi ustavnega sodišča za takšne ukrepe nimajo ustrezne zakonske podlage, zato je po njegovem mnenju nerealno obljubljati hitre rešitve.

Ob tem je branil tudi razvojne projekte v središču mesta. Glede območja Ajdovščine je pojasnil, da gre za zasebna zemljišča, na katerih je občina več let skušala doseči dogovor z lastniki. Po njegovih besedah so bili številni projekti, ki jih danes nekateri kritizirajo kot namenjene premožnejšim, v resnici realizirani na lokacijah, ki so bile pred leti zanemarjene in neurejene.

Mesec mu je ob tem odgovoril, da Janković ni odgovoril na njegove očitke o napačnih prioritetah, izgubi zaupanja in premajhnem poslušanju meščanov. Pojasnil je, da pri tem ni trdil, da bo mogoče vse težave rešiti z enim ukrepom, temveč da od župana pričakuje konkretne predloge in ukrepe, zlasti na področju stanovanjske politike.

Po njegovih besedah mestna oblast ob stanovanjski krizi ne ukrepa dovolj odločno. Izpostavil je tudi približno 11.000 praznih stanovanj v Ljubljani in opozoril, da ni slišal konkretnih predlogov, kako bi jih lahko aktivirali.

Rop je opozoril, da je stanovanjska problematika v Ljubljani slabo urejena in da večina novih gradenj temelji na zasebnih oziroma kapitalskih naložbah. Kot primer je navedel Gameljne, kjer so zasebni lastniki prodali zemljišča, zaradi česar so po njegovih besedah tamkajšnji prebivalci negotovi glede prihodnjega razvoja svojega okolja. Kritičen je bil tudi do ravnanja Mestnega stanovanjskega sklada, ki bi moral po njegovem mnenju kupovati zemljišča in spodbujati neprofitno gradnjo, namesto da jih prodaja.

Pri tem je Ljubljano primerjal z Dunajem, kjer naj bi neprofitna stanovanja predstavljala približno 20 odstotkov stanovanjske preskrbe, medtem ko naj bi bil njihov delež v Ljubljani okoli pet odstotkov.

Rop je spomnil tudi na obljubo o gradnji 10.000 stanovanj, ki jo je podala aktualna vlada. Po njegovih navedbah je bilo uresničenih le približno deset odstotkov zastavljenega cilja.

"Treba je poslušati, ampak treba je tudi hoteti to narediti. In to je stvar politične prioritete. Ali to res želimo ali ne? Ali podpiramo Ljubljančanke in Ljubljančane? Ali podpiramo lobije in gradbenike?" je še dejal Rop.

Mesec je v odgovor na Jankovićeve očitke glede delovanja aktualne vlade poudaril, da je ta ustanovila Ministrstvo za solidarno prihodnost ter vzpostavila sistem dolgotrajne oskrbe. Na stanovanjskem področju so po njegovih besedah potrebovali dve leti in pol, da so avstrijski model prenesli v Slovenijo in prek SID banke zagotovili 100 milijonov evrov za stanovanjsko gradnjo.

Poudaril je, da naj bi sistem rezultate prinesel v prihodnjih desetih letih, vendar se je strinjal, da zgolj zagotovitev denarja ne zadostuje.

Kot ključne prioritete svoje županske kandidature je navedel stanovanja, promet in soseske. Napovedal je, da je pripravljen na teh področjih delati intenzivno, tako kot je po lastnih besedah delal kot član vlade. "In verjemite, rezultati bodo," je zaključil.

Rop je izpostavil potrebo po ustrezni zemljiški politiki in sodelovanju z župani, da bi ustvarili pogoje za gradnjo. Ob tem je opozoril, da Ljubljana z zdajšnjimi razvojnimi usmeritvami ne bo odpravila stanovanjske stiske. Kritičen je bil do zamisli o gradnji velikih, prestižnih sosesk in se skliceval na razmere v Španiji, kjer so zaradi stanovanjske problematike potekali množični protesti.

Boštjančič je poudaril, da ne namerava začeti znova, temveč nadaljevati projekte, ki se po njegovem mnenju dobro obnesejo, ter izboljšati tiste, ki ne delujejo. Mestni stanovanjski sklad je označil za dobro vodenega, vendar ocenil, da ima premalo sredstev. Kot enega glavnih problemov je izpostavil pomanjkanje zazidljivih zemljišč.

Po njegovih besedah je treba številna vprašanja reševati v sodelovanju med mestom in državo, saj so za nekatere rešitve potrebne tudi spremembe zakonodaje. "Ko bom župan, bo ena mojih prvih nalog, da bom šel na vlado in se pogovarjal z njimi," je obljubil.

Opozoril je tudi na nesorazmerje med urejenim središčem Ljubljane in nekaterimi slabše urejenimi soseskami. Po njegovem mnenju mesto potrebuje več stanovanj in zemljišč za gradnjo, pri čemer hitrih rešitev ni.

"Tukaj ni čarobne palčke, da bi zdaj vse rešili. Gre izključno za sodelovanje med mestom in državo," je še poudaril.

Janković je v nadaljevanju soočenja zavrnil očitke o pomanjkanju izvedbenih rezultatov. Poudaril je, da je Ljubljana v zadnjih 20 letih izvedla 2600 projektov, od tega 2200 zunaj mestnega središča, ter kot dokaz svojega dela izpostavil razvoj mesta. "Jaz bi res moral kolege malo peljati okrog, da spoznajo Ljubljano," je dodal.

Priznal je, da se z Mesecem pri mnogih stvareh strinja. Hkrati mu je očital, da mu kljub visokim ciljem in obljubam manjka izkušenj pri operativnem izvajanju ukrepov. Kot primer je navedel neuresničen dogovor o reševanju problematike odvisnosti v Ljubljani, po katerem naj bi vzpostavili mobilno enoto za uporabnike iz Domžal in Kamnika, da jim zaradi pomoči ne bi bilo treba prihajati v Ljubljano.

Mesec je očitke zavrnil in naštel več dosežkov iz svoje politične kariere. Med drugim je izpostavil pokojninsko reformo, vzpostavitev sistema dolgotrajne oskrbe, prenos avstrijskega stanovanjskega modela v Slovenijo ter ukrepe na področju plač. Spomnil je tudi, da je bil prvopodpisani pod zakon o zaprtju trgovin ob nedeljah. Glede obnove ljubljanske Drame pa je poudaril, da je projekt vodilo ministrstvo za kulturo, zastal pa naj bi zaradi težav pri pridobivanju soglasij sosedov.

Kandidati so se dotaknili tudi vprašanja, ali bi lahko kot župani sodelovali z morebitno vlado pod vodstvom Janeza Janše. Boštjančič je poudaril, da mora župan sodelovati z vsako vlado, ne glede na politične razlike, saj morajo biti v ospredju interesi mesta. "Prelaganje odgovornosti z mesta na državo nas ne pripelje nikamor," je dodal. Kot konkreten primer je navedel zemljišča v državni lasti v Ljubljani, na katerih bi bilo mogoče graditi stanovanja. Med njimi je izpostavil območje vojašnice v Šentvidu, kjer bi lahko del zemljišč namenili stanovanjski gradnji.

Janković je dejal, da z Janšo za zdaj ni imel stikov, ter poudaril, da občina vodi svojo mestno politiko. Ob tem je ponovil, da lahko na cene stanovanj vpliva predvsem večja ponudba na trgu.

Tudi Rop je ocenil, da je sodelovanje z vlado nujno, zlasti pri reševanju zdravstvene problematike. Poudaril je, da bi morala Ljubljana pripraviti poseben program, s katerim bi v prihodnjem mandatu prebivalcem zagotovili dostop do osebnega zdravnika in pediatra, kar so njegove prioritete. Po njegovih navedbah približno 2700 otrok v Ljubljani nima dostopa do pediatra. Dodal je, da se tega sodelovanja veseli zaradi Ljubljančanov.

Mesec je odgovoril, da mora glede na to, da je Ljubljana prestolnica in da je vlada v Ljubljani, vsak župan imeti odnos z vlado. "Odnos bom seveda imel, ampak pod mano se Ljubljana ne bo uklanjala," je dodal.

Janković je navedbe o pomanjkanju zdravstvene oskrbe označil za preveč poenostavljene. Pojasnil je, da je občina že ukrepala za prebivalce brez osebnega zdravnika in da ima v sistemu 50 specializantov, ki naj bi v prihodnje prevzeli del pacientov.

Rop je medtem poudaril, da pri reševanju težav ne sme biti izgovorov ne na državo ne na občino in ne na pomanjkanje denarja. Kot primer težav je navedel zaprtje laboratorija v Črnučah zaradi odhoda zdravstvenih delavcev.

Boštjančič je izpostavil, da je treba iskati konkretne, izvedljive ukrepe za izboljšanje delovnih pogojev zdravstvenega osebja. Med drugim je predlagal zagotovitev ugodnejšega oziroma brezplačnega parkiranja za zdravstvene delavce, ki se na delo vozijo iz drugih krajev. Ocenil je, da bi tak ukrep medicinskim sestram in drugim zaposlenim v zdravstvu precej olajšal vsakodnevno delo.

Janković je ob tem opozoril, da so na Povšetovi že na voljo parkirna mesta, ki jih lahko uporabljajo tudi zaposleni v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana.