Prihodnost slovenskega kmeta – bomo še jedli domačo hrano?

Na kmetiji Žabje na Brdu pri Domžalah kmetuje Andrej Hribar z družino. Sedem lačnih ust hrani njihova pretežno živinorejska kmetija – z ženo imata namreč pet otrok. Kmetija je v njegove roke prišla kot dediščina, na njej med drugimi še vedno brenči traktor, ki sta ga pred 50 leti kupila njegova starša. Čeprav še vedno deluje, je vse prej kot sodoben pripomoček, ki pa je na kmetiji nujno sredstvo. A kot je pojasnil v Pogledu na svet v oddaji Svet na Kanalu A, je cena traktorja, ki je pred 10 leti stal 50 tisoč evrov, danes 80 tisočakov.

"Naši produkti, konkretno mleko, se niso toliko podražili, da bi se to pokrilo," pripomni in doda, da so med največjimi izdatki na kmetiji energenti. "Za našo kmetijo je to kar velik strošek. Glede na to, da letno porabimo preko 7 tisoč litrov kmetijskega goriva, to pomeni, da sem decembra lani za 2 tisoč litrov plačal dobrih 2 tisoč evrov, zdaj pa bomo dali tisoč evrov več," opisuje.

Premier Janez Janša je na sejmu Agra omenil, da so kmetje strateška infrastruktura Slovenije, in Hribar, ki zase pravi, da je optimist, verjame, da to drži. "V veliko primerih pa imam tudi občutek, da smo odrinjeni. Zavedamo se, da bomo hrano vedno pridelovali, čeprav se veliko govori o umetno pridelani hrani, a sam verjamem, da bomo to hrano, ki jo pridelamo na naših poljih, njivah, v hlevih, uživali ne samo mi, ampak vse svetovno prebivalstvo vsaj naslednjih 10 let ali še več," razmišlja.

Katastrofalna suša, ki je državo prizadela to poletje, je že dvignila ceno krme in ker denarja za tako drago krmo nimajo, se bodo odrekli delu živine, meso pa prodali pod ceno. "Ne razumem, kako lahko jaz prodajam meso za skoraj dva evra nižjo ceno kot meseca aprila, trgovine pa pravijo, da bodo morale zaradi suše podražiti," izzive sodobnega kmetovanja še sklene sogovornik.

Hribar si želi, da bi kmetija ostala v družinskih rokah, nenazadnje tradicija kmetovanja na tej zemlji sega v 18. stoletje, ko so se njegovi predniki še pisali Žabar – od koder izvira tudi ime kmetije. Predvsem pa se ne želi predolgo oklepati statusa glave kmetije: "Pri 20 letih si še neumen pa sprejmeš tudi kakšne negativne posledice. Če mu bom predajal kmetijo, ko bo star 40 let ali še več, kot se na slovenskih kmetijah rado dogaja, bo pa morebiti kmetijo že raje prevzel že kakšen vnuk, ker sin je ne bo več." Za zdaj največ interesa za kmetovanje kaže drugi sin.