Kresovanje ima dolgo tradicijo. Nekoč so s kresovi spodbujali sonce k močnejšemu sijanju, odganjali čarovnice, se obveščali o prihajajočih nevarnostih. Običaj so konec 19. stoletja prevzela delavska gibanja. V našem prostoru največ kresov zagori na predvečer prvega maja, številne pa vidimo tudi na velikonočno soboto zvečer.
Kresovanje si sicer predstavljamo zlasti kot prijeten družabni dogodek, ki pa s seboj prinaša nevarnost za nastanek požara in izpostavljenost različnim koncentracijam onesnaževal v zraku, nastalim pri kurjenju.
Naj bo kresovanje varno in prijetno
Vsi, ki nameravate v naravnem okolju kuriti kresove, upoštevajte napotke za varno kurjenje, ki jih je izdala Uprava RS za zaščito in reševanje:
- prostor okoli kurišča kresa mora biti v oddaljenosti vsaj meter od zunanjega roba očiščen vseh gorljivih snovi, obdajte ga s kamenjem, in peskom,
- če požarna straža ni zagotovljena, mora biti kurišče kresa obdano z negorljivimi materiali (npr. s peskom, kamni, opeko, kovino),
- kres mora biti ves čas pod nadzorom odrasle osebe,
- ob povprečni hitrosti vetra večji od 20 km/h ali ob sunkih vetra močnejših od 40 km/h se ne sme pričeti s kurjenjem oziroma se mora s kurjenjem takoj prenehati,
- pri kurjenju kresov je prepovedano uporabljati vnetljive, eksplozivne in oksidativne snovi,
- po končanem kurjenju je treba ogenj in žerjavico povsem pogasiti, priporočljivo je kurišče prekriti z negorljivim materialom (npr. s peskom ali z zemljo).
Na javnih prireditvah s kresovanjem morajo biti skladno z Zakonom o varstvu pred požarom zagotovljeni ustrezni ukrepi, zlasti požarna straža, ki jo lahko izvajajo le gasilci.
Če kres povzroči požar v naravnem okolju, je treba na telefonsko številko 112 o tem takoj obvestiti pristojni regijski center za obveščanje, ki bo na mesto požara napotil krajevno pristojne gasilce.
Kurjenje kresov vpliva tudi na onesnaženost zraka
Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) poleg tega opozarja, da kurjenje kresov vpliva na koncentracije onesnaževal v zraku, predvsem trdnih delcev s premerom 10 mikrometrov (in manjših), tako imenovanih PM10 delcev. Visoke koncentracije delcev in drugih onesnaževal v zraku so škodljive za zdravje ljudi. To velja še zlasti v primerih, ko se kuri neposušen les in razni odpadni material, kot so gume, pohištvo iz lepljenega lesa in plastika.
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) opozarjajo na s tem povezane možne zdravstvene težave: vdihavanje visokih koncentracij delcev in drugih onesnaževal povzroča takojšnje draženje dihalnih poti, prizadene pa lahko tudi druge organske sisteme. Telo se v takšnih primerih odzove z vnetjem sluznic, ki ima za posledico solzenje oči in izcedek iz nosu, kašljanje in oteženo dihanje. Težave bolnikov z obstoječimi akutnimi in kroničnimi boleznimi dihal (npr. astma ali kronična obstruktivna pljučna bolezen - KOPB) se povečajo. Stanje bolezni se lahko poslabša tudi pri bolnikih z boleznimi srca in ožilja, poveča se lahko tudi možnost za nastanek srčne kapi. Še posebej so ogroženi dojenčki in otroci, starejši ljudje, ljudje z boleznimi srca in ožilja, ljudje z boleznimi dihal (astmo, KOPB in bolniki z drugimi kroničnimi pljučnimi boleznimi), sladkorni bolniki.
Več informacij o zunanjem zraku, onesnaževalih zraka ter njihovih učinkih na zdravje ter ukrepih za izboljšanje kakovosti zraka najdete na tej spletni strani.
KOMENTARJI (29)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.