Prikovan na posteljo se bori z birokratskimi mlini

So boljši in slabši dnevi, pravi Branko Karlovčec s Kidričevega. Večino časa mora počivati – dve leti po diagnosticiranem raku ima za seboj več kot 30 kemoterapij.

"Bolezen je praktično neozdravljiva, ker je bila prepozno ugotovljena. Kako dolgo se bo držalo, se bo, ko enkrat več ne bo, adijo," pove Karlovčec, ki v težki situaciji bije tudi bitko z Zavodom za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz), saj se postopki za pridobitev invalidske pokojnine vlečejo že več kot pol leta.

"Iz Zpiz sem dobil prvo pošto za možnost prekvalifikacije, če sem pripravljen iti delati," razloži in doda, da se ob njegovi diagnozi zdi, kot da bi se norčevali. 

"Kakšna poklicna prekvalifikacija bi za njega prišla v poštev? Bravo. Za rudarja? Najboljše," pa se sprašuje njegova partnerka Ivi Špelko, s katero sta na Zpiz tudi poklicala, a ni pomagalo, dosegla nista ničesar, birokratski mlini pa še kar meljejo v prazno. "V bistvu si te samo podajajo, čakajo, da obupaš. Obiskal nas je eden iz Zpiz za varstveni dodatek. Človek je prišel preveriti, česa sem sposoben. Ležati, dvigni roko, dvigni nogo. Zanimalo ga ni nič drugega."

Navkljub izvidom – teh se je v slabih dveh letih nabralo cel kup – v katerih jasno piše, da bolezen napreduje, da prave rešitve ni, zdaj zavod zahteva še podpis zdravnika medicine dela in to od nekdanjega delodajalca, kljub dejstvu, da Karlovčec že leta ni več zaposlen v tem podjetju. "Občutek, kot da čakajo, da gre človek prvo pod zemljo, ko pa da bi kaj dosegel. Ti pa si samo hočeš urediti pravni status, nič drugega. Človek zgublja voljo pri vsej tej zadevi zaradi birokratov," razočarano pove sogovornik.

S partnerko se ne pritožujeta preveč, povesta, čeprav se skozi mesec težko prebijeta s 600 evri socialne pomoči. "S kreditom vred nama ostane malo več kot 180 evrov na mesec. Težko," In vse to po šestindvajsetih letih delovne dobe, ko zahtevaš le tisto, kar ti pripada, da bi se v že tako težki situaciji, kot pravi, rešil vsaj ene skrbi.

Zpiz pojasnjuje

*Po objavi prispevka so na Zpizu poslali dodatna pojasnila. Kot so pojasnili, "iz razpoložljive dokumentacije Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije izhaja, da je bil v konkretnem primeru predlog za uvedbo postopka za uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja zaradi ocene delovne zmožnosti za gospoda Branka Karlovčeca podan šele konec septembra 2019, in sicer smo na zavodu predlog prejeli 26. 9. 2019 in ne pred pol leta."

Nadalje pojasnjujejo, da mora biti za oceno invalidnosti poleg medicinske dokumentacije zbrana tudi delovna dokumentacija. "V predhodnem postopku torej v okviru invalidske komisije I. stopnje preverja popolnost medicinske in delovne dokumentacije. Zavod po uradni dolžnosti pridobiva manjkajočo dokumentacijo. Postopek za uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja je uveden takrat, ko zavod prejme zahtevo s popolno delovno dokumentacijo zavarovanca ter medicinsko dokumentacijo o njegovem zdravstvenem stanju in o njegovi delovni zmožnosti. Izvedenska mnenja o invalidnosti ter o nezmožnosti za delo dajejo izvedenski organi zavoda, ki delujejo v okviru invalidskih komisij I. in II. stopnje."

V zvezi z očitki, da birokratski mlini zavoda meljejo v prazno, pa menijo, da to ne drži. "Na zavodu se zavedamo težke situacije gospoda Karlovčeca, kot tudi težkih situacij v podobnih primerih ostalih zavarovancev, vendar je, kot že obrazloženo, naše delo odvisno od dejansko podanega predloga za začetek postopka za uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja. Nenazadnje smo institucija, ki zagotavlja določene pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja in katere namen je vsem zavarovancem omogočiti socialno varnost."

Nadalje glede obiska strokovnega delavca zavoda in možnosti varstvenega dodatka pojasnjujejo, da zavod ni pristojen za področje varstvenega dodatka. "S 1. januarjem 2012 se je namreč pričel uporabljati nov Zakon o socialno varstvenih prejemkih, s katerim se je pravica do varstvenega dodatka preoblikovala v novo pravico s področja socialnega varstva. Glede socialnih izplačil so prav tako pristojni Centri za socialno delo oziroma pristojno ministrstvo (MDDSZ). Pri CSD-jih upravičenci lahko uveljavijo pravice po predpisih o socialni varnosti (Zakon o socialno-varstvenih prejemkih, Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev)."