Priložnost za Evropo in svet

Člani Evropske komisije so imeli na Brdu pri Kranju pogovore s premierom Janezom Janšo in člani slovenske vlade, na katerih so se seznanili s prednostnimi nalogami slovenskega predsedovanja, izmenjali pa so tudi mnenja o aktualnem dogajanju v Uniji.

Gre za prvi dogodek v okviru slovenskega predsedovanja. Komisarsko ekipo vodi podpredsednica Evropske komisije Margot Wallström, saj je predsednik komisije Jose Manuel Barroso zaradi bolezni odpovedal obisk. Wallströmova je pred začetkom pogovorov ocenila, da slovensko predsedovanje EU pomeni konec ločevanja na nove in stare članice unije.

V izjavi za medije je še pohvalila dobro pripravljenost Slovenije. Ena pomembnejših tem tokratnega srečanja in tudi slovenskega predsedovanja nasploh je sicer vprašanje Kosova, glede katerega je Wallströmova izrazila upanje, da bo k rešitvi prispevala tudi Slovenija s svojimi izkušnjami in poznavanjem območja.

"EU začenja leto 2008 močnejša in bolj združena"

Srečanje med komisijo (v Sloveniji je 24 od 27-ih komisarjev EK) in ministri predsedujoče je tradicionalen uvod v vsako predsedovanje povezavi Uniji. Rdeča nit današnjega srečanja so predvsem prioritete slovenskega predsedstva oziroma ključni izzivi, ki čakajo EU v prvi polovici letošnjega leta, je povedal slovenski premier Janez Janša.

Skupaj s podpredsednico Evropske komisije Margot Wallström je kot osrednje naloge izpostavil Lizbonsko pogodbo, energetsko-okoljski paket, lizbonsko strategijo ter Zahodni Balkan in medkulturni dialog.

"Tekom današnjega dne je bilo vzpostavljeno zelo dobro sodelovanje med slovensko vlado in Evropsko komisijo," je ocenil Janša in dodal, da se bodo na osnovi tega lahko soočili z izzivi v prihodnjih šestih mesecih. Wallströmova pa je izpostavila, da ima Evropska komisija na podlagi dosedanjih priprav in tesnega sodelovanja vse razloge, da verjame, da bo slovensko predsedstvo uspešno.

"Razširjena Evropska unija začenja leto 2008 močnejša in bolj združena," je dejala podpredsednica Evropske komisije in pri tem navedla nedavno razširitev schengenskega območja, v katerega je bila vključena tudi Slovenija, razširitev območja evra ter slovenski prevzem predsedovanja Svetu EU. Obenem je dodala, da komisija v celoti podpira prioritete slovenskega predsedstva.

Prednostne naloge slovenskega predsedovanja

Primarni največji politični interes EU je, da ratificiramo Lizbonsko pogodbo in tako opravimo popravni izpit, je poudaril Janša. "V času predsedovanja bomo naredili vse, da bodo vsi ostali dogodki in procesi potekali tako, da bo ratifikacija tekla nemoteno," je obljubil. Po njegovih besedah je pomembna tudi priprava na uspešno uresničevanje pogodbe; Unija si je zadala za cilj, da pogodba zaživi 1. januarja 2009.

Wallströmova pa je menila, da mora Evropska komisija kljub postopku ratifikacije slediti svojim načrtom. Po besedah Janše pa gre za vprašanje, kdaj narediti kakšno potezo, da ne bi ogrozili ratifikacije v kateri od članic. "Ne gre za to, da bi Evropa čakala na ratifikacijo pogodbe," je dejal predsedujoči Svetu EU.

Veliko pozornosti bo posvečene tudi lizbonski strategiji za večjo konkurenčnost EU oziroma novemu ciklu lizbonske strategije od leta 2008 do 2010, pri čemer sta po Janševih pojasnilih, med drugim, pomembna povečanje inovativnosti in spodbuda malim in srednje velikim podjetjem.

Posebno pozornost so na današnjem srečanju namenili Zahodnemu Balkanu, glede katerega so po besedah premiera Janše sprejeli enotno stališče, da je glede reševanja odprtih vprašanj treba vztrajati pri enotnem pristopu in iskati rešitve, ki bodo dolgoročno stabilizirale regijo.

Wallströmova pa je poudarila, da so dosedanje širitve okrepile Unijo in napovedala, da bo Bruselj tudi na podlagi zavezanosti Slovenije širitvi povezave marca objavil dokument o evropski prihodnosti Zahodnega Balkana, v katerem bo predlagal tudi naslednje korake za regijo.

Komisarji pri Türku

"Slovenija se je na predsedovanje EU pripravljala z veliko skrbnostjo in razume, da je za dobro predsedovanje najvažnejše delovati v korist vseh članov Evropske unije," je ob sprejemu članov Evropske komisije dejal predsednik države Danilo Türk. "Da pa bi lahko delovali v korist vseh, moramo poslušati vse, moramo razumeti vse in moramo delovati v interesu vsakega posameznega in vseh članov EU skupaj. Prepričan sem, da bo Slovenija storila vse, da bi bilo njeno predsedovanje v interesu celotne EU," je dodal.

Pöttering: Širitev EU je zmaga vere v človeka

"Širitev Evropske unije na države vzhodnega bloka ni zgolj politična sprememba, ampak tudi zmaga naše vere v človeka kot osebo, ki je odgovorna zase in za svojo skupnost," je na današnjem predavanju z naslovom Izzivi za Evropsko unijo naslednjih 50 let v sklopu obiska v Sloveniji dejal predsednik Evropskega parlamenta Hans-Gert Pöttering. Dodal je, da je s tem zmagalo demokratično razumevanje človeka nad totalitarnim.

Pöttering je izpostavil, da EU temelji na skupnih vrednotah, kot so človeško dostojanstvo, spoštovanje človekovih pravic, demokracija, vladavina prava in solidarnost. Po mnenju Pötteringa teh vrednot in pravic ne bi smeli ljubosumno uživati zgolj v Uniji, ampak bi jih morali braniti tudi v odnosih EU z njenim sosedstvom in preostalim svetom. Pri tem je izpostavil primera podpore demokratičnim silam v Belorusiji in na Kitajskem.

Pöttering se je srečal tudi s slovenskim predsednikom Türkom, ki je po srečanju dejal, da je Evropski parlament največji in najbolj zanimiv prostor evropske sinergije. "Tam se srečujejo vse politične silnice Evrope in izkazujejo dodaten nov izraz evropske identitete," je poudaril Türk. S Pötteringom sta govorila tudi o dejavnostih Evropskega parlamenta in prednostnih nalogah EU v času slovenskega predsedovanja, mediteranski dimenziji EU, lizbonski strategiji, o možnostih Türkovega obiska v Evropskem parlamentu spomladi letos in položaju v zvezi s Kosovom ter medkulturnem dialogu.

Na srečanju Pötteringa s premierjem Janšo pa sta sogovornika posebno pozornost namenila procesu ratifikacije Lizbonske pogodbe, zagonu novega cikla prenovljene lizbonske strategije, okoljsko-energetskemu paketu in medkulturnemu dialogu. Ponovila sta tudi zagotovilo, dano po decembrskem srečanju na Brdu pri Kranju, da bosta slovensko predsedstvo in Evropski parlament pri vseh teh izzivih tesno sodelovala.

Slovesnost ob evropskem letu medkulturnega dialoga

V ljubljanskem Cankarjevem domu so pripravili slovesnost ob začetku evropskega leta medkulturnega dialoga. Predsednik republike Danilo Türk je v nagovoru na dejal, da je Evropa danes možna samo kot del globalnega sveta. Ob tem je poudaril, da tudi medkulturni dialog razvijamo v globalnem kontekstu. "Bodimo torej Evropejci in ponosni državljani svojih držav, a tudi Evropejci in državljani sveta," je še dejal in izrazil prepričanje, da bo medkulturni dialog resnično prispeval k izboljšanju Evrope in sveta.

Slovenski premier in predsedujoči EU Janez Janša pa je poudaril, da je leto medkulturnega dialoga "dvojna priložnost, da Evropa okrepi vero vase in da okrepi dialog z drugimi kulturami". "Pot medkulturnega dialoga je pot krepitve najbolj trajnih podlag za mir in blaginjo na našem planetu," je dejal Janša.

Predsednik Evropskega parlamenta Hans-Gert Pöttering pa je dejal, da je bistvo medkulturnega dialoga strpnost, to pa pomeni spoštovanje in razumevanje stališč drugih, čeprav so drugačna od naših. Opozoril je še, da dialoga med kulturami ne smemo omejiti le na letošnje leto, temveč mora biti ta trajen. S slovesnostjo se je sklenila dvodnevna mednarodna konferenca na temo Medkulturni dialog kot temeljna vrednota EU.

Mednarodno konferenco so v ponedeljek odprli minister za kulturo Vasko Simoniti, evropski komisar Figel, evropski komisar za znanost in raziskave Janez Potočnik in evropski ambasador medkulturnega dialoga, umetnik Marko Peljhan. V sklopu konference so v Cankarjevem domu podpisali skupno izjavo o pomenu javnih servisov na področju medkulturnega dialoga nacionalnih televizijskih in radijskih hiš iz Avstrije, Italije, Hrvaške, Madžarske in Slovenije, na Ljubljanskem gradu pa bodo podpisali tudi Deklaracijo o medkulturnem dialogu Evropskega združenja festivalov.

Evropski festivali podpisali deklaracijo o medkulturnem dialogu

V okviru uradnega začetka evropskega leta medkulturnega dialoga je bila na Ljubljanskem gradu na pobudo Evropskega združenja festivalov (Efa) podpisana deklaracija o medkulturnem dialogu. Deklaracijo so podpisali direktorji 26 evropskih festivalov, podpisala pa sta jo tudi evropski komisar za izobraževanje, usposabljanje, kulturo in mladino Jan Figel ter ljubljanski župan Zoran Janković.

Evropsko združenje festivalov se s to deklaracijo pridružuje Evropski komisiji pri spodbujanju medkulturnega dialoga. Sicer pa evropski umetniški festivali že s svojo dejavnostjo veliko prispevajo k medkulturnemu dialogu, saj v programih nastopajo umetniki z različnih področij, različnih delov sveta, različnih kultur in veroizpovedi, je dejal predsednik Efe ter direktor in umetniški vodja Festivala Ljubljana Darko Brlek.