Burna razprava v državnem zboru se je začela že dopoldne, ko so se pred parlamentom zbrale sindikalne centrale in dejstvo, da niso dobile vabila na sejo odbora, označile za šokantno. Nadaljevalo pa se je med parlamentarno razpravo, ki se je končala z obstrukcijo odhajajočih koalicijskih strank. Predlog interventnega zakona je bil na odboru sprejet z devetimi glasovi za in nobenim proti.
Kaj to pomeni? Je naknadni zakonodajni referendum, na katerem bi o zakonu odločali ljudje, že dejstvo? Gre za zakon, od katerega imajo finančne koristi vsi, ne le bogati? Ali gre v resnici za zakon, ki bo v temelju spremenil slovensko družbo?
O tem so v oddaji 24UR ZVEČER spregovorili predlagatelj zakona iz vrst NSi Janez Cigler Kralj, Alenka Bratušek iz Gibanja Svoboda, predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek in direktor GZS Mitja Gorenšček.
Na 200 milijonov minuta razprave?
Lenart Žavbi iz Gibanja Svoboda je dejal, da je danes v parlamentu diktatura zamenjala demokracijo, kar je Cigler Kralj komentiral le, da Žavbi "včasih rad kaj preveč napihne in pretirava", kar se je po njegovem mnenju zgodilo tudi tokrat.
"V parlamentu smo videli poskus diskreditacije enega dobrega razvojnega zakona. Kot predlagatelji skupaj z Demokrati in Resni.co smo ta zakon pripeljali z željo pokazati, v katero smer bi želeli, da gre prihodnja koalicija, v katero smer naj gre prihodnja vlada, če nam jo bo uspelo sestaviti, in tu se je pokazala razlika med razvojno koalicijo, ki jo predstavljamo mi, in med koalicijo razočaranih, ki jo predstavljajo Žavbi in njegove kolegice in kolegi," dodaja poslanec NSi.
A Bratuškova je jasna, da je "absolutno nedopustno" omejiti razpravo poslancev o zakonu, težkem eno milijardo, na pet minut. "Se pravi so nam dali minuto za vsakih 200 milijonov," je karikirala. Cigler Kralj sicer pravi, da je šlo za samoomejitev poslancev, "da ne bi tam sedeli 12 ur", ki jo je potrdilo osem poslancev, dva pa da sta bila proti.
Predstavnica Svobode je medtem prepričana, da bi se za takšen zakon splačalo sedeti v DZ tudi 12 ur: "Verjamem pa, da je bilo lažje omejiti poslance in poskrbeti, da ljudje pravzaprav skozi razpravo niso slišali, kaj v tem zakonu res piše. Za najbolje plačanega menedžerja 12.000 evrov na mesec, za ljudi, ki bodo dali, pa 20 oz. 21 evrov. Torej za ljudi drobiž, za najbogatejše pa 10.000 evrov," je kritična.
"Za vas so očitno vsi upokojenci, ki ste jih obremenili z enim odstotkom na njihovo neto pokojnino za dolgotrajno oskrbo, bogataši. Vsi, ki čakajo v vrstah v Cerknem, zadnjič na Borovnici ... vsi, ki čakajo na storitev v našem razsutem zdravstvenem sistemu, tudi zaradi vaših ukrepov, ki jih v našem razvojnem zakonu popravljamo, so za vas bogataši. In vsi, ki kupujemo osnovno košarico živil, za katero predlagamo znižanje DDV-ja na pet odstotkov, so za vas bogataši," pa je naštel Cigler Kralj.
Kdo bo imel korist od zakona?
Bratuškova je ob tem ponovno izpostavila, kar so kolegi odhajajoče koalicije tekom dneva že večkrat dejali, da zakon po vsebini ni interventni. Zakon posega v 10 zakonov, omejitev razprave za tako obsežen zakonodajni poseg pa je označila za diktaturo. Meni tudi, da bi se moral zakon razdeliti na dejanske interventne dele, med katerimi je izpostavila DDV in energetiko, ter ostalo, kar bi se moralo urejati v sistemskih zakonih.
"A še hujša stvar je vsebina zakona, od katere ljudje nikakor ne bodo imeli nič. Korist bodo imeli samo bogati," je prepričana. Izpostavila je tudi oceno ZPIZ-a, da bo treba pokojnine znižati za sedem odstotkov, da bodo lahko pokrili luknjo, ki jo ustvarjajo v proračunu.
Cigler Kralj ji odgovarja, da je pogled kritikov interventnega zakona statičen, oni pa da gledajo dinamično: "Vizijo dajemo vsem, ki ustvarjajo delovna mesta, ki so inovativni in vlečejo to družbo naprej. Povedati jim želimo, da jim bo prihodnja vlada naklonjena, da bodo ti, ki zdaj zapuščajo Slovenijo, ostali tukaj ali pa se morda vrnili. Z našim zakonom ne ustvarjamo luknje, mi bomo nekako dali priložnost, da bo več investicij, več trošenja in tudi več prihodkov," pojasnjuje.
Celoten pogovor, tudi komentarje predsednika Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakoba Počivavška in direktorja GZS Mitje Gorenščka, si lahko ogledate v priloženem videoposnetku.


























































Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.