Parlamentarni odbor za zdravstvo se je seznanil z zadnjimi podatki o finančnih obetih za zdravstvo v letošnjem letu. Poslanec SDS Ivan Grill je v imenu predlagateljev nujne seje izpostavil podatek, da je zdravstvena blagajna v prvem četrtletju pridelala 24 milijonov evrov primanjkljaja, kar je že 43 odstotkov celotnega načrtovanega primanjkljaja za letos. Razmere je označil kot kritične in izrazil pričakovanje, da bosta ministrstvo za zdravje in vlada ukrepala.

Nato je minister za zdravstvo Dorjan Marušič zagotovil, da bo zdravstveni sistem v letošnjem letu deloval stabilno. Izpostavil je nekatere ukrepe, ki jih bo treba nujno uvesti: preusmeritev manj zahtevnih bolnikov iz bolnišnic na cenejšo specialistično ambulantno raven in ureditev čakalnih dob. Opozoril je tudi na problem stroškov za plače. O plačah je govorila tudi generalna direktorica direktorata za organizacijo in kadre pri ministrstvu za javno upravo Mojca Ramšak - Pešec. Glede številnih očitkov na račun povišanja plač v zdravstvu, ki da je posredni krivec za nastale težave, je pojasnila, da bodo kakršne koli spremembe možne le ob socialnem dialogu. A problem niso plače same, temveč posamezni plačni elementi, na primer dežurstva, ki so zaradi povišanja osnovnih plač močno poskočili.

Samo Fakin, ki vodi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, je menil, da bi jim lahko v letošnjem letu kljub slabim obetom uspelo, pri tem pa je opozoril, da bi lahko bili ukrepi za zajezitev rdečih številk prepočasni.

Rezerve pri izvajalcih

Predsednica upravnega odbora ZZZS Tatjana Čerin je prepričana, da so v zdravstvu še rezerve, in sicer pri izvajalcih. Kritična je bila do deleža, ki ga posamezne kategorije zaposlenih prispevajo v blagajno. Prepričana je, da bo o vprašanjih, kot so košarica pravic, bolniška nadomestila, trajanje bolniških odsotnosti ali participacija, treba še govoriti.

Podpredsednik Zdravniške zbornice Slovenije Mitja Košnik je med rešitvami za nastalo situacijo izpostavil racionalizacijo dežurstev in nagrajevanje zdravstvenih delavcev po kriteriju učinkovito rešenih primerov, ne pa po številu rešenih primerov. Po njegovem prepričanju bo treba tudi določiti minimalno košarico zdravstvenih pravic in iz stroškov ZZZS izločiti na primer socialne storitve.

Poslanci so bili zadovoljni s predstavljenimi podatki ministrstva in zavoda. Andreja Črnak Meglič (SD) je iz predstavitve ministra izluščila, da so bili razlogi za paniko odveč. Njena poslanska kolegica Julijana Bizjak Mlakar pa je ocenila, da bi moral ZZZS sam poskrbeti za izterjavo neplačanih prispevkov za zdravstvo, ne pa da se zanaša na Durs.

'Potrebna bo košarica zdravstvenih storitev'

France Cukjati (SDS) je opozoril, da se bo z vprašanjem košarice zdravstvenih pravic treba soočiti, saj že zdaj nekatere storitve – na primer zobozdravstvene – vsem zavarovancem niso dostopne. Njegov poslanski kolega Grill je izrazil zaskrbljenost tudi zaradi naraščajoče porabe zdravil, poslanec SLS Gvido Kres pa je menil, da je sedanji sistem dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja diskriminatoren, saj vsi plačamo enako, ne glede na dohodke, zato bi po njegovem prepričanju morali vsa zavarovanja prenesti nazaj na ZZZS.

Odbor je po štirih urah razprave vladi in ministrstvu za zdravje naložil, naj nadaljuje z ukrepi za zagotovitev vzdržnosti zdravstvenega sistema, izrazili so podporo socialnemu dialogu za ohranitev vzdržnosti zdravstvenega sistema, strinjajo se tudi s tem, da se znova odpre vprašanje stroškov dela.

Zares za socialni dialog

V poslanski skupini Zares menijo, da so bili sprejeti sklepi, ki kažejo na pravilnost njihovih preteklih opozarjanj. Pri tem so, izpostavili, da je do tako drastičnega padca bilančnega stanja zavoda med drugim vodila tudi t. i. Virantova plačna reforma, ki je zaradi nedorečenosti "omogočila" tudi do 30-odstotni dvig plač v zdravstvu, predvsem na področju dežurstev. V  PS menijo, da je glede na trenutni finančni položaj v zdravstvu nujno potrebno, da zavod postane aktivni kupec zdravstvenih storitev (ne zgolj neke vrste administrator), ki bi po "zavarovalniškem sistemu" glede na svoj tržni položaj moral dosegati nižje cene bolj kakovostnih in bolj varnih izvajalcev zdravstvenih storitev, s čimer bi nedvomno lažje sledili tudi obravnavi pacienta.

"Prepričani smo, da je odprtega manevrskega prostora za finančno racionalizacijo dovolj. Hkrati pa smo prepričani tudi, da bo za kakršnokoli spremembo potreben temeljit razmislek, ki bo v prvi vrsti vključeval socialni dialog," meni Cveta Zalokar Oražem.