Primc prinesel zbrane podpise za referendum, koalicija zavrača očitke

"Bolniki potrebujejo lajšanje bolečin in podporo, ne pa takega zakona," meni. Prepričan je, da bo zakon na referendumu zavrnjen. "S tem bomo pokazali, da je Slovenija prijazna za vse, tudi bolnike," je povedal po vložitvi zahteve.

Z referendumom, ki ga zahtevajo, se borijo za življenja bolnikov, je dodala Milena Miklavčič, ki je v izjavi po vložitvi zahteve nastopila skupaj s Primcem. Kot je pojasnila, bi bila vesela, če bi se v družbi "začeli boriti za dostojno smrt in za življenje". Hkrati bi morali po njenih besedah o človeku, ki je ob koncu življenja, razmišljati, "kaj smo mu dali, ne pa, kaj smo mu vzeli".

Zakon bi polnoletnemu bolniku, sposobnemu odločanja o sebi, dal pravico do prostovoljnega končanja življenja, če zaradi hude neozdravljive bolezni ali druge trajne okvare zdravja neznosno trpi. Vlagatelji zahteve za referendum pa zakon vidijo kot krivičen in nehuman, očitajo pa mu tudi kršitev ustave, po kateri je človekovo življenje nedotakljivo.

Volivci so se sicer o vprašanju glede pomoči pri prostovoljnem končanju življenja že izrekali, in sicer junija lani na posvetovalnem referendumu. Tedaj je ureditev te pravice podprlo 54,89 odstotka volivcev, 45,11 odstotka pa jih je glasovalo proti. Tokrat pa bodo na referendumu odločali o tem, ali naj se uveljavi zakon, ki ga je DZ sprejel 24. julija.

Toda zakon temelji na spoštovanju dostojanstva vseh ljudi tako v času življenja kot ob smrti, je v odzivu pojasnila Tereza Novak iz Svobode. Po njenem zagotovilu ureja področje, ki zadeva zelo malo ljudi, vsekakor pa ne posega v življenje nikogar, ki si tega ne želi.

Glede datuma referenduma pa je opomnila, da ga nikakor ni mogoče razpisati za takrat, ko bodo volitve v DZ. Pri razpisu referenduma mora biti namreč že znan datum njegove izvedbe, medtem ko datum državnozborskih volitev še ni znan.

Obenem vidi željo po razpisu referenduma hkrati z volitvami v DZ kot manipulacijo. "Čeprav vlagatelji zahteve za referendum vedo, da ne bo mogel biti na isti dan kot volitve, skušajo prikazati, da je to mogoče, odgovornost za nastale stroške za referendum pa prevaliti na vlado," je dejala. "Toda odgovornost morajo prevzeti tisti, ki so zbiranje podpisov za referendum spodbujali," je prepričana.

Tudi po oceni SD zakon nikomur nič ne jemlje, ampak prinaša osnovno človekovo pravico, ki do zdaj ni bila urejena, da namreč človek sam v celoti odloča o svojem življenju. Neozdravljivo bolnim v zadnji fazi življenja daje dostojanstvo, da se sami odločajo o tem, kako bodo zaključili svoje življenje, je opomnila Mojca Pašek iz SD.

Zakon je po njeni oceni zelo sočuten. Prepričana je, da bodo volivci na referendumu potrdili zakon, ki prinaša osnovno človekovo pravico do dostojanstva, do izbire in do odločanja o svojem življenju.

V Levici pa obžalujejo, da del politične desnice znova izrablja hude stiske ljudi. Namesto sočutja in resnega pogovora o neizrekljivem trpljenju na smrt bolnih namreč vlagatelji zahteve za referendum govorijo o nečem, česar v zakonu sploh ni, je opomnila Nataša Sukič iz Levice.

Zakon tudi po njenem pojasnilu nikogar v nič ne sili, ampak daje samo možnost za prostovoljno izbiro na smrt bolnim, ki neizrekljivo trpijo. "Ti bodo ob močnih varovalkah, ki so vgrajene v zakon, lahko svobodno odločili, kdaj je napočil trenutek za njihovo dostojno in dostojanstveno smrt," je poudarila.

Zakon bi polnoletnemu bolniku, sposobnemu odločanja o sebi, dal pravico do prostovoljnega končanja življenja, če zaradi hude neozdravljive bolezni ali druge trajne okvare zdravja neznosno trpi.

Oglasili pa so se tudi v združenju za dostojno starost Srebrna nit. Če zakon na referendumu pade, ljudi, ki neznosno trpijo, čaka "samotno umiranje v bolečinah brez možnosti predčasnega izhoda", so zapisali v odprtem pismu Primcu.