Po besedah Aleša Primca so v skupini nasprotnikov, ki se je poimenovala koalicija Proti zastrupitvi bolnikov!, v enem tednu zbrali 15.000 podpisov volivcev. Nasprotniki v četrtek sprejetega zakona pomoči pri prostovoljnem končanju živlenja menijo, da ljudje potrebujejo zdravljenje, "ne zastrupitve." Prepričani so namreč, da ta zakon predstavlja "pokojninsko in zdravstveno reformo vlade, s katero želi zmanjšati število bolnikov".
Pri predaji podpisov je sodelovala tudi Milena Miklavčič, ki je dejala, da obiskuje starejše in posluša njihove zgodbe, da pa ji nikoli nihče ni rekel, da bi rad umrl. "Ko prideš k nekomu, ki počasi odhaja, ugotoviš, kako je to nekaj dragocenega, da temu človeku pustiš, da odide na drugi svet sam in na način, kot se za človeka spodobi," je dejala. Medicina je medtem po njenem mnenju tako napredovala, da trpljenja, "kot sem ga videla pri marsikomu pred desetletji, danes praktično ne vidimo več".
Če bodo pristojne službe DZ ugotovile, da je pobuda, za katero je sicer potrebnih le 2500 podpisov, vložena v skladu z zakonom o referendumu in ljudski iniciativi, bo predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič v sedmih dneh določila 35-dnevni rok, v katerem bodo pobudniki imeli možnost zbrati najmanj 40.000 podpisov volivcev, kolikor jih je potrebnih za razpis referenduma.
Primc računa, da se bo zbiranje teh podpisov začelo po 1. septembru. Ob tem je prepričan, da bodo 40.000 podpisov zbrali in da bodo na referendumu "zmagali".
Srebrna nit: Kot da zmaga na posvetovalnem referendumu ni bila dovolj prepričljiva
Ob vložitvi podpisov so se odzvali v drušvu Srebrna nit. "Le dan po dokončni potrditvi zakona koalicija nasprotnikov njegove uveljavitve napenja mišice in napoveduje, da nas bo še letos vnovič poslala na volišča, da se o njem odločimo," so sporočili ter poudarili, da so volivci o dotičnem vprašanju enkrat že odločali. "Kot da zmaga na posvetovalnem referendumu za deset odstotnih točk ni bila dovolj prepričljiva in ne bi potrdila izidov vseh javnomnenjskih raziskav o tem vprašanju v Sloveniji v zadnjih desetih letih," so dodali.
Poudarili so, dajavnomnenjske raziskave kažejo, da je velika večina vprašanih že jasno opredeljena, in sicer da jih je večina za pomoč pri prostovoljnem končanju življenja, manjšina pa proti. Izpostavili so tudi, da so v sprejeto zakonsko besedilo prav tako vnesli nekatere pomembne pripombe nasprotnikov zakona, kot je na primer to, da so iz besedila umaknili besedo "evtanazija".
"Kot da po Švici, Belgiji, Nizozemski, Luxemburgu, Španiji, Portugalski in Avstriji na pot uzakonitve pravice do izbire ob koncu življenja v zadnjem letu dni ne bi stopile tudi Francija, Združeno kraljestvo, Italija ... Kot da bi pozabili na podporo paliativni oskrbi in davkoplačevalski denar raje zapravljajo za nekaj, o čemer smo že odločali," so našteli.
Sprašujejo se tudi, zakaj poskušajo nasprotniki z zakonodajnim refrendumom ustaviti sprejeti zakon. Po njihovem mnenju je ena od možnosti ta, da je zakon "trn v peti tistim, ki si želijo še naprej vsem zapovedovati dolžnost, da naj živijo do naravne smrti, četudi je njihovo življenje eno samo hudo trpljenje". Drugo možnost pa vidijo v tem, da gre zgolj za orodje, s katerim želijo preprečiti sprejem vrste zakonov o zdravstveni dejavnosti.
Volivci o tem vprašanju že odločili
Volivci so sicer o ureditvi pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja že odločali na posvetovalnem referendumu 9. junija lani. 54,89 odstotkov volivcev je glasovalo za ureditev te pravice, 45,11 odstotka pa jih je bilo proti.
Vendar pa Primc trdi, da ni šlo za isto temo, temveč za dve popolnoma različni stvari ter različni pravni in ustavni podlagi. "Takrat nismo imeli grozljivega zakona, o katerem bi odločali, takrat se je govorilo na splošno," je dejal. Vse argumente proti zakonu bodo sicer po njegovih besedah predstavili v referendumski kampanji.
Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja bi polnoletnemu bolniku, sposobnemu odločanja o sebi, dal pravico do prostovoljnega končanja življenja, če zaradi hude neozdravljive bolezni ali druge trajne okvare zdravja neznosno trpi. Državni zbor ga je po torkovem vetu državnega sveta v četrtek znova podprl in dokončno sprejel.
Referendum, če bi bil razpisan, pa bi sicer v DZ blokiral obravnavo več drugih predlogov zakonov, med drugim o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, saj se bo pravica do končanja življenja financirala iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki ga določa omenjeni zakon. Blokiral bi tudi obravnavo predloga zakona o digitalizaciji zdravstva, saj posega v pacientove pravice, so za STA te dni poudarili v Svobodi.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.