'Dojemanje dogajanja v Gazi temelji na neresnicah, teorijah in pripovedih'

Seveda, načrtujem, da se bom jezika priučila. Malo že znam: dober dan, hvala lepa, to je moj največji dosežek do zdaj. Verjamem v učenje jezika tistega kraja, v katerem živiš. Jezik je del kulture, jezik je del spoznavanja ljudi, zato je zelo pomemben. Govorim poljsko, slovenščina se mi zdi nekoliko podobna. Verjetno zato, ker spada v isto jezikovno družino. Upam torej, da bom jezik obvladala veliko hitreje, kot če bi šlo za povsem nov jezik.

Naše veleposlaništvo še ni odprto, še vedno potekajo logistična dela. Pripravljeno bo naslednji teden, vendar moramo biti potrpežljivi, preden ga pokažemo svetu.

Seveda.

Ničesar posebnega ni glede Slovenije. To je država, ki velja za razmeroma varen kraj, tudi po svetovnem indeksu varnosti. Toda pri izraelskih diplomatih vedno obstaja tveganje. Verjetno veste, kakšno je vzdušje v nekaterih delih družbe, ki je do nas sovražno. To je izziv, ki ga ne smemo prezreti. Izraelski diplomati so lahko vedno tarča terorističnih napadov in drugih oblik manipulacije. Zato smo previdni.

Izziv pri tem, da si daleč stran, je, da moraš povezave graditi na daljavo. Ni enako, kot če sediš na lokaciji, kjer moraš graditi mostove med ljudmi, jih srečuješ in spoznavaš. Ni dovolj, da od daleč bereš medije ali imaš sestanke prek Zooma, kar je danes sicer zelo koristno. Toda odnosi med ljudmi so temeljno diplomatsko orodje in temeljni način ustvarjanja odnosov med državami in med ljudmi.

Verjamem v ljudi. Zato bo moj glavni cilj zgraditi most med ljudmi. Naj bo to prek sodelovanja na področju akademske sfere in gospodarskih odnosov ali katere koli druge vrste odnosov, pa tudi prek kulture, kulturne izmenjave. Mislim, da lahko ustvarimo veliko vrednost na katerem koli področju, na katerem bomo vzpostavili sodelovanje. Med našima državama obstajajo razlike v interesih, pogledih na stvari in v načinu, kako jih vidimo. To je povsem legitimno. Moja naloga pa je ustvariti prostor, v katerem lahko sodelujemo, ustvarjamo vrednost drug za drugega in prek tega krepimo odnose.

Slovenijo smo vedno videli kot prijateljsko državo in partnerico. Težava nekih obdobij je bila le v načinu, kako je druga stran gledala na odnose. Za nas je pomembno, da ostanemo v dialogu in da komunikacijski kanal ostane odprt. Lahko se razlikujemo, lahko razpravljamo, dokler spoštujemo stališče drug drugega in vodimo dialog. Mislim, da je najpomembneje razumeti, da imamo veliko skupnega. Imamo veliko skupnih interesov in veliko skupnih kulturnih značilnosti. To so področja, na katerih bi morali delati. Razlike in stvari, glede katerih se ne strinjamo, obravnavajmo na ustreznih ravneh, področja medsebojnega sodelovanja pa morajo ostati odprta za sodelovanje.

Če gre za spoštljiv odnos, ni razloga, zakaj ne bi. Zato moramo ustvariti infrastrukturo, da ne bo šlo zgolj za odnose za določeno časovno obdobje, temveč za povezavo med ljudmi in med državama, ne le med posamezniki. Posamezniki so zelo pomembni, ker določajo ton, in zelo cenimo novo vlado ter način, na katerega vidi odnos med Izraelom in Slovenijo. To zelo cenimo, veliko je vredno. Verjamem, da lahko na tem gradimo dolgoročno, ne le za določeno obdobje.

Zahtevni so bili. Ni bilo dialoga, to je razlika med prej in zdaj.

Ne želim se odzivati na politične polemike v Sloveniji, to ni v moji pristojnosti. Verjetno pa veste, da sem se več kot pet let pred prihodom na mesto veleposlanice v Sloveniji ukvarjala s holokavstom in antisemitizmom. Zato vem, kako je videti in zveneti antisemitizem. Nekatera retorika, uporabljena v času prejšnje vlade, je imela jasen pridih antisemitskega diskurza. Samo besedo Izrael ali cionizem zamenjajte z besedo Jud in dobite popolnoma enako vrsto propagande. Spominja na temačne dni propagande iz 70. let v Sovjetski zvezi ali celo na čas pred tem. Zame je bilo zelo neprijetno to gledati in se s tem ukvarjati. Prepričana sem, da se je zaradi tega neprijetno počutila judovska skupnost in Judje, ki tukaj živijo še danes.

Ne. To je zasebno podjetje. Ni obveščevalna agencija. Gre za zasebno podjetje s sedežem v Izraelu. Je poslovni subjekt. Z njimi kot veleposlaništvo ali jaz osebno kot diplomatka nimam nobenih stikov. To je v rokah slovenskih oblasti. Kot sem že povedala kdaj prej, če je bil kršen zakon, če je bilo storjeno kaznivo dejanje, je treba zadevo obravnavati kot takšno in jo ustrezno rešiti. V Sloveniji imate zakonodajo in vladavino prava. To bi moralo potekati v tem okviru in ne prek kakršnih koli drugih namigov ali namigovanj o vpletenosti Izraela. To je res neprimerno in za to ni prostora.

Ne bi komentirala besed predsednice, ampak bi se osredotočila na dejstvo, da številna dojemanja tega, kar se dogaja v Gazi, temeljijo na neresnicah, teorijah zarot in pripovedih, ki jih učinkovito širijo naši sovražniki, predvsem Hamas in njegovi podporniki. Nekateri pogledi sveta in svetovnih medijev na dogajanje res ne temeljijo na dejstvih, brez kakršnega koli poskusa razumevanja zapletenih razmer na terenu in brez pripravljenosti razpravljati o tem. Izrael ni vpleten v nič drugega kot v zaščito lastnega civilnega prebivalstva in ustvarjanje varnega okolja, do katerega je upravičeno vsako človeško bitje, pred brutalno in zlobno teroristično organizacijo Hamas ter njenimi nasprotniki in partnerji v Gazi in drugod. To je naša pravica. Vojna je grozljiva stvar. Ni pomembno, kdo je v njej udeležen, vsako izgubljeno nedolžno življenje je življenje preveč. To boli in je za vse enako boleče. Ni pomembno, kdo so ti ljudje. Vendar se moramo zavedati, da položaj ni črno-bel in da Izrael brani svojo pravico do obstoja. Jaz menim, da moramo zdaj, po 7. oktobru, zelo resno vzeti, če nekdo reče, da me želi izbrisati. Hamas to še vedno povsem odkrito govori, kljub vsem svojim tako imenovanim igram glede razorožitve in sodelovanja v mirovnem programu predsednika Trumpa. Biti moramo zelo previdni, videli smo, česa so sposobni.

Moja vloga je posredovati dejstva s terena in naše videnje situacije. To nameravam početi na vse možne načine, zato da vzpostavim dialog s tistimi, ki si želijo razumeti, kako zapletene so razmere na terenu. Moja naloga je, da komuniciram v imenu Izraela, v imenu edine demokracije na Bližnjem vzhodu, ki je obkrožena z nedemokratičnimi arabskimi državami, od katerih mnoge odkrito pravijo, da Izrael ne bi smel obstajati.

Ljudje imajo zelo pristranski pogled na to, kar se dogaja na terenu. Številke, ki jih navajate, posreduje Hamas. Tako imenovano ministrstvo za zdravje v Gazi je entiteta, ki jo upravlja Hamas. Zato lahko povedo katero koli številko, ki jo želijo. Zelo presenetljivo je na primer, da v številkah, ki jih objavljajo, ne navedejo, koliko ubitih je bilo pripadnikov Hamasa med vojaškimi operacijami. To so zelo občutljiva vprašanja. Vsak incident, v katerega so vpleteni nedolžni ljudje, se preverja in preiskuje tako s strani oblasti na terenu kot pravnih organov v Izraelu. Ni vse popolno, ampak vojna je grozljiv prostor, v katerem se je treba znajti. Te vojne nismo izbrali mi. Mi nismo spravili civilistov v Gazi v to nevarnost, temveč Hamas, ki okupira Gazo in povzroča trpljenje lastnega prebivalstva na več načinov, ne le z napadom in sproženo vojno, temveč tudi z vzpostavljanjem terorističnega režima nad prebivalstvom Gaze, nad svojimi rojaki, nad lastnim palestinskim prebivalstvom v Gazi.

Odvisno, na kaj ciljate. Stvari postavljate na tehtnico, kot da jih je mogoče medsebojno primerjati in postaviti eno proti drugi. Rada bi se vrnila k temu, kar sem pravkar povedala. Pogledati je treba kompleksnost razmer na terenu in razumeti vsa dejstva. Na primer, v neštetih primerih so naši vojaki našli vhode v predore v Gazi v otroških sobah, pod otroškimi posteljicami. V otroških sobah so našli strelivo in opremo teroristov. To so stvari, ki jih je treba upoštevati in jih gledati kot del celotne slike, ki ni črno-bea.

Mislim, da na to ne smemo gledati na tak način. Napadel nas je Hamas in mi se branimo. Mimogrede, ni nas napadel samo Hamas. Napadla sta nas Hamas in Hezbolah na severu, pridružili so se jim Hutiji iz Jemna, s katerimi nimamo ničesar, ter Iranci. To je bil del ognjenega obroča, ki ga je Iran zgradil okoli Izraela. Napadeni smo bili. Soočati smo se morali s sedmimi frontami, medtem ko je bilo civilno prebivalstvo v Izraelu nenehno pod raketnimi napadi. Lahko vprašate svoje diplomate v Tel Avivu. Več tednov so bili pod napadi med operacijami proti Iranu in Hutijem, ki so ciljali na civilno prebivalstvo. Kot sem že dejala, položaj ni črno-bel. Vem, da svet rad vidi jasne stvari, vendar je na terenu veliko sivega in veliko stvari, s katerimi se je treba ukvarjati in o katerih je treba razpravljati. Ni pa mogoče reči, da gre samo za eno ali drugo stran.

Mislim, da vsa dejanja izraelske vlade izhajajo iz glavnega cilja, to je zaščititi življenja izraelskih civilistov. To je bil glavni cilj in to je glavni razlog, zakaj je prišlo do te vojne. Vem, da menite, da se je vse med Izraelom in Gazo začelo 7. oktobra, vendar vas moram nekoliko vrniti v leto 2005, ko se je Izrael umaknil z območja Gaze, vključno z umikom celotnega civilnega prebivalstva in prepustitvijo Gaze Palestincem. V manj kot dveh letih smo dobili režim Hamasa v Gazi in od leta 2007 so na izraelsko civilno prebivalstvo začele padati rakete. Če pogledate zadnji dve desetletji, 21 let, lahko vidite, da smo se 21 let poskušali izogniti veliki vojaški operaciji v Gazi. Poskušali smo ugotoviti, kako bi lahko izboljšali življenje Palestincev. Palestinskim delavcem je bilo dovoljeno vstopati v Izrael, vendar se je to močno obrnilo proti nam. 7. oktobra se je to zgodilo proti civilistom, ki so živeli na izraelski strani v bližini Gaze. Številne od teh skupnosti so sestavljali mirovni aktivisti, ki so bili dejavno vključeni v dejavnosti skupaj s Palestinci in so poskušali ustvariti območje razumevanja med Izraelci in Palestinci. Prav ti ljudje so bili prvi umorjeni med pokolom 7. oktobra. Brez razlikovanja.

Ne gre za vprašanje zmage. Gre za vprašanje, ali lahko živimo drug ob drugem, medtem ko je Hamas še vedno oborožen in povsem odkrito govori, da želi Izrael izbrisati. Če pogledate intervjuje, ki so jih nekateri voditelji Hamasa dali v arabščini, to zelo jasno povedo: vračali se bodo znova in znova, dokler ne bodo dosegli svojega cilja, izbrisa cionistične entitete. Tako nam pravijo. Zato je naš cilj ustvariti položaj, v katerem Hamas v Gazi ne bo več igral nobene vloge. Tako bo lahko palestinsko civilno prebivalstvo začelo ustrezno obnavljati svoje življenje, na način, ki bo omogočal, da bomo lahko živeli drug ob drugem kot sosedje. Dokler je Hamas tam, dokler ima nadzor in je oborožen, se to ne more zgoditi.

Na tej točki je zelo daleč od nas, zato trenutno ni tema za razpravo. Najprej moramo prebroditi zelo težke razmere, ki so med nami in Palestinci, ter priti do točke, ko se bomo lahko začeli pogovarjati v jeziku dialoga, ne pa v jeziku vojne med našima družbama.

S prihodom bo odprtje veleposlaništva počastil minister Gideon Saar, prihaja pa tudi velika poslovna delegacija, saj gospodarskim odnosom in poslovni izmenjavi pripisujemo velik pomen. Zato želimo poslati sporočilo, da smo tukaj, da smo odprti za sodelovanje in da iščemo načine za ustvarjanje vrednosti za obe družbi.

Sestanke bomo imeli v prostorih za sestanke.

Trenutno ne.