Primer Merkur: 'Samoumevno je bilo, da je delo zakonito'

Na sojenju v primeru Merkur je nekdanja Merkurjeva izvršna direktorica za finance Janja Krašovec prvič izkoristila možnost zagovora. Povedala je, da ni kriva očitanega dejanja pomoči pri oškodovanju Merkurja.

Povedala je, da je bila prodaja trgovskega centra Primskovo podjetju Kograd Igem zanjo le običajen način za pridobivanje sredstev, v njeno pravilnost pa ni dvomila. Kraševčeva je namreč podpisala pogodbo o prodaji trgovskega centa, za to pa je pridobila privolitev odgovornih v Merfinu, kot je bilo to storjeno pri vseh podobnih poslih.

"Verjela sem, da podpis takih listin ni protipraven in se z njo strinjajo vsi deležniki Merfina," je poudarila. Leto 2008 je bilo sicer po njenih besedah rekordno za Merkur, ki takrat ni imel težav z likvidnostjo in pridobivanjem kreditov. Ker pa Merfin ni imel dolgoročnih sredstev za prevzem Merkurja, so banke in nekdanji predsednik uprave Merkurja Bine Kordež aktivno iskali rešitev, je dejala.

Poudarila je, da vodstvu Merfina nikoli ne bi pomagala izvršiti odločitve, ki bi škodovala Merkurju, ali pa jim pomagala pri kaznivem dejanju. "Nikoli se nismo spraševali, ali je bilo delo zakonito, saj je bilo to samoumevno," je povedala.

Dejala je tudi, da pri prodaji omenjenega trgovskega centra ni šlo za krog navideznih poslov. In zakaj si lastniki namesto prodaje centra niso raje izplačali dividend? "Pritisk medijev na poslovanje Merkurja je bil nenormalen," je odločitev za prodajo centra utemeljila Krašovčeva.

Sodišče bo odločalo tudi o premoženjskem zahtevku Merkurja zaradi oškodovanja družbe

Sodni senat ljubljanskega okrožnega sodišča bo v sojenju zoper nekdanjega predsednika uprave Merkurja Bineta Kordeža in njegove nekdanje sodelavce odločal tudi o premoženjsko-pravnem zahtevku Merkurja. Ta od obtoženih zahteva povračilo 9,24 milijona evrov, za kolikor naj bi obtoženi oškodovali družbo s prodajo trgovskega centra Primskovo.

Sodni senat ima do konca glavne obravnave čas za odločanje o upravičenosti Merkurjevega zahtevka. Obramba je na današnji obravnavi sicer vztrajala, da oškodovano podjetje Merkur popolnoma identično terjatev v višini devetih milijonov evrov že uveljavlja v civilnopravnem postopku na sodišču v Kranju, prav tako pa je bila ta terjatev že priznana v stečajnem postopku Merfina. Zahtevek je zato po njihovem mnenju neutemeljen.

Po mnenju zagovornikov obtoženi Oto Brglez, nekdanji direktor podjetja Kograd Igem, ki je trgovski center kupilo, ni nikoli sodeloval v neposrednih poslih med Merfinom in Merkurjem, zato je ta postopek zoper njega neutemeljen. Vsi obtoženi so bili že seznanjeni s civilnopravnim zahtevkom in nanj odgovorili, zato je zahtevek na ljubljanskem okrožnem sodišču po njihovem mnenju tudi nepotreben.

Zahtevek ima sicer po mnenju Merkurjevega pravnega zastopnika Sama Ošabnika pravno podlago v odločbi vrhovnega sodišča, iz katere izhaja, da obstoječa pravda v civilnem postopku ni ovira za vložitev premoženjskopravnega zahtevka v kazenskem postopku. Zahtevek na kranjskem sodišč je bil vložen v začetku leta. Merkur sicer v stečajnem postopku Merfina še ni prejel nobenih sredstev, je pojasnil Ošabnik.

Sodni senat je danes zavrnil zahtevo obrambe po izločitvi pričevanja nekdanje revizorke Merkurja Andreje Bajuk Mušič ter vpogleda v revizijsko poročilo Merkurja, ki so ga opravili v revizijski hiši Deloitte. Zagovorniki so zato danes nasprotovali branju tega poročila, saj odločba senata še ni pravnomočna.