Slovenija

Primer Volksbank - konec glavne obravnave

Ljubljana, 09. 09. 2002 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Na ljubljanskem okrožnem sodišču se je zaključila glavna obravnava zoper nekdanji uslužbenki Volksbank - Ljudske banke, Nikolajo Udrih in Mojco Grabrijan ter Roberta Prevca, ki naj bi banko oškodovali za več kot 2,2 milijarde tolarjev. Sodba bo znana v četrtek.

Na glavni obravnavi so bili s strani okrožnega državnega tožilstva ter zagovornikov podani zaključni govori. Okrožna državna tožilka Tatjana Devčič Svetek je za vse obdolžene (obe uslužbenki sta obdolženi zlorabe položaja ali pravic, Prevec pa napeljevanja k temu kaznivemu dejanju) sicer zahtevala visoke pogojne kazni in vračilo protipravno pridobljenega premoženja, medtem ko so zagovorniki predlagali oprostitev svojih varovancev.

Robert Prevec
Robert Prevec FOTO:

Obtožnica obe uslužbenki, ki sta denar pridobivali iz dobroimetja na deviznem računu banke, bremeni zlorabe položaja ali pravic po drugem odstavku 244. člena v sostorilstvu.

Prevec, ki sta mu uslužbenki denar nakazovali na račun njegovega podjetja Maxi Group, pa je obtožen napeljevanja k temu kaznivemu dejanju. Udrihova in Grabrijanova, ki sta bili v banki zadolženi za področje plačilnega prometa s tujino, sta Prevčevemu podjetju denar nakazovali iz prilivov komitentov, ki so svoja devizna sredstva prek banke hoteli poslati v tujino.

V obtožnici je navedeno, da je Prevec uslužbenkama svetoval, koliko in na kakšen način naj mu nakažejo denar, prenos je potekal tako doma kot tudi v tujini, nekateri podatki o opravljenih prenosih pa so bili sproti uničeni.

V dosedanjem poteku obravnave je bilo moč ugotoviti, da pravila za izplačevanje avansov v VLB niso bila jasno definirana, saj je več uslužbencev navedlo različne procedure za izplačilo avansa v plačilnem prometu s tujino, nekateri pa so prakso izplačevanja celo zanikali. Prevec, ki naj bi si večino dolga do VLB pridobil s prejemom avansov, ki jih potem ni pokril, naj bi ta denar v sodelovanju z uslužbenkama prejemal brez vednosti banke, vendar pa obstajajo listine, ki demantirajo takšne izjave vodstvenih delavcev banke. Sodišče je poleg tega ugotovilo, da so v VLB pomanjkljivo obveščali Banko Slovenije in Urad za preprečevanje denarja, ki bi morala biti obveščena o večjih transakcijah, banka pa je bila v tistem času (leta 2000 in 2001) tudi brez ustreznih internih aktov in procedur za plačilni promet s tujino.

  • image 4
  • image 5
  • image 6
  • image 1
  • image 2
  • image 3