'Primeri zastrupitve ljudi s klotianidinom so zelo redki'

V Sloveniji je v preteklih tednih pomrlo kar nekaj čebeljih družin. Rezultati analize umrlih čebel so v nekaterih primerih pokazali prisotnost insekticida klotianidina. Gre za snov, ki jo kmetje uporabljajo za tretiranje semena koruze in sladkorne pese, saj vpliva na živčevje žuželk. Čebele pa naj bi umrle zaradi prahu, ki se odlušči s semen koruze med sejanjem. Na Inštitutu za varovanje zdravja so zato naredili oceno tveganja, da bi ugotovili, ali omenjeni prah ogroža zdravje ljudi.

Preučili so toksikološke lastnosti klotianidina in izpostavljenost uporabnikov tej aktivni snovi pri rokovanju s pripravkom in obdelavi semena, ter pri sejalcih obdelanega semena.

"Pri oceni izpostavljenosti smo predvideli, da je uporabnik razredčil pripravek, obdelal seme in obdelano seme zapakiral v vreče, zatem pa še očistil napravo za tretiranje semena. Predpostavili smo, da je obdelal eno tono semena na uro, delal devet ur na dan, za obdelavo tone semena je porabil 4,76 litra FFS. Proces dela je bil le delno avtomatiziran," so zapisali na spletni strani inštituta.

Ocenjeno izpostavljenost klotianidinu so nato primerjali z dopustno ravnijo izpostavljenosti uporabnika. To je s količino, ki jo uporabnik vnese v organizem v omejenem časovnem obdobju in ne predstavlja upoštevanja vrednega tveganja za zdravje.

Pripravili so tudi oceno izpostavljenosti kmetovalca oz. osebe, ki seje tretirano seme. Ob predpostavki, da poteka sejanje obdelanega semena osem ur na dan in da sejalec pri tem nosi delovno obleko (zgornji del z dolgimi rokavi in dolge hlače) in zaščitne rokavice, je njegova izpostavljenost dosegla štiri odstotke dopustne ravni izpostavljenosti uporabnika. 

Zaključili so, da obstaja zelo majhna možnost pojava škodljivih učinkov pri ljudeh, ki bi bili v času sejanja naključno prisotni v bližini. Naključni opazovalci bi bili izpostavljeni manjšim odmerkom klotianidina v prahu, ki se odlušči s semena, v primerjavi z osebo, ki koruzo seje. Poleg tega bi bili izpostavljeni tudi manj časa kot sejalec in bi prejeli manjši odmerek aktivne snovi. "Ker je smiselno zmanjšanje izpostavljenosti kateremu koli pesticidu do najmanjše možne meje, priporočamo, da se ljudje, predvsem otroci, v času sejanja koruze, kot tudi v času škropljenja s FFS ali med pripravo škropiv, ne zadržujejo v neposredni bližini dogajanja," priporočajo na inštitutu.

Na inštitutu so ugotovili tudi, da klotianidin škoduje pri zaužitju, medtem ko pri stiku s kožo in vdihavanju ni škodljiv. Insekticid ne draži kože in sluznic. Prav tako klotianidin ne deluje rakotvorno in ne vpliva na razmnoževanje ter razvoj zarodkov. V primeru zaužitja pa pesticid povzroča globoko dihanje, tresenje, nekoordinirane gibe, podhladitev, pospešeno bitje srca in znižanje krvnega tlaka.

"Kljub široki uporabi neonikotinoidnih insekticidov, med katere spada tudi klotianidin, so primeri zastrupitev in neželenih učinkov pri ljudeh zelo redki. Ob predvideni uporabi semena, obdelanega s klotianidinom, ta aktivna snov ne predstavlja upoštevanja vrednega tveganja za zdravje ljudi, ne za uporabnike FFS, sejalce ali naključno prisotne osebe," še dodajajo na inštitutu.

Ključni razlog za pomor čebel je klotianidin

Drugi paket analiz iz laboratorija Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor kaže, da je ključni razlog za pomor čebel aktivna snov klotianidin, ki je prišla v čebele preko semena koruze, so sporočili z ministrstva za kmetijstvo. Uradno potrditev teh rezultatov s strani zavoda ministrstvo pričakuje v sredo.

Ministrstvo je iz Nemčije do sedaj prejelo rezultate analize devetih vzorcev, čakajo pa jih še za 10. Dosedanji rezultati analiz so pokazali, da je seme obdelano s fitofarmacevtskimi sredstvi v skladu s predpisi, so sporočili z ministrstva.

Na spletni strani ministrstva so obenem objavili poročilo v zvezi z odpravo odredbe o prepovedi prometa in uporabe določenih fitofarmacevtskih sredstev v Sloveniji. Kot kaže poročilo, je minister za kmetijstvo zaradi preprečitve nadaljnje nevarnosti za čebele konec maja 2008 preventivno prepovedal promet in uporabo insekticidov za tretiranje semena koruze, oljne ogrščice in sladkorne pese, ki vsebujejo vse tri neonikotinske aktivne snovi (tiametoksam, klotianidin in imidakloprid).

V začetku avgusta 2008 pa je umaknilo prepoved prometa tretiranega semena oljne ogrščice z navedenimi insekticidi. Rezultati poskusa, ki ga je poleti 2008 izvedel Kmetijski inštitut Slovenije, so pokazali, da ni bilo ugotovljenega negativnega vpliva ostankov omenjenih insekticidov na čebele. Iz strokovnega mnenja Kmetijskega inštituta Slovenije izhaja, da težave lahko nastanejo le ob nepravilni dodelavi semena v kombinaciji z uporabo neustreznih sejalnic.