Pred kratkim so nekatere vzhodno evropske države izpostavile različne kakovostne standarde pri proizvodnji živil za posamezne države. Izkazalo se je, da so enaki proizvodi na Madžarskem in Slovaškem na primer precej manj kakovostni kot v Avstriji. V Bratislavi in Budimpešti so se tako odločili pritisniti na Bruselj, da bi sprejel pravila, ki bi vsem državljanom Evropske unije zagotovila enako kakovostno hrano.
V zvezi s perečo problematiko so na Inštitutu za nutricionistiko prejeli kar nekaj vprašanj glede sestave živil, ki so naprodaj v Sloveniji. Inštitut v okviru opravljanja raziskovalne dejavnosti spremlja tudi spremembe v sestavi predpakiranih živil na tržišču naše države, zato so se odločili javnost obvestiti o podatkih, ki so jih dobili ob primerjavi deklarirane sestave za nekatera predpakirana živila, naprodaj v Avstriji in Sloveniji.
V primerjavo so vključili 23 naključno izbranih izdelkov mednarodno prepoznanih tujih blagovnih znamk, ki so bili marca letos naprodaj v trgovinah v Avstriji in Sloveniji.
Avstrijske čokoladne kroglice z več aditivi in manj OH kot slovenske, naša kava z več maščobami
Primerjali so njihovo deklarirano sestavo in podatke o hranilni vrednosti. Na osnovi primerjave deklarirane sestave za izbran vzorec živil ni mogoče zaključiti, da bi bila živila iz ene ali druge države v splošnem bolj ali manj kakovostna. V večini primerov razlike v deklarirani sestavi živil niso bistvene, vendar pa brez podrobnejših analiz ni mogoče izključiti razlik glede kakovosti surovin, ki se uporabljajo pri proizvodnji živil. Prav tako so večinoma minimalne razlike med hranilnimi vrednostmi živil.
Pri posameznih živilih v Sloveniji so sicer res našli podatke o nekoliko manj ugodni sestavi z vidika posameznih vsebovanih hranil, vendar pa so hkrati našli tudi primere, kjer je bilo to obratno. Nekateri v Avstriji dostopni izdelki na primer vsebujejo več soli ali pa manj zdravju koristnih prehranskih vlaknin, nekateri iz Slovenije pa na drugi strani več sladkorjev, katerih uživanje v splošnem želijo zmanjšati.
Tunina na avstrijskih policah je vsebovala več soli in nasičenih maščob kot slovenska, pri kavi se je kvaliteta nekoliko obrnila v korist naših sosedov, predvsem na račun maščob. Čokoladne kroglice, ki jih kupujemo mi, so imele več OH in maščob, a manj soli in aditivov kot enak avstrijski izdelek.
Razlike pri uporabi aditivov gredo tako v obe smeri – v nekaterih primerih je bil prisoten kakšen dodaten aditiv v živilu v Sloveniji, v nekaterih primerih pa v živilu, ki se znajde na policah naše severne sosede. Podobno velja tudi glede deklarirane vsebnosti posameznih izpostavljenih sestavin, za katere so proizvajalci dolžni navajati masni delež.
Opozoriti je potrebno, pravijo na Inštitutu za nutricionistiko, da navedeno velja za izbrani vzorec živil, ki pa ni zajel zamrznjenih živil. Da bi lahko vprašanje različnih kakovostnih meril primerno razjasnili, bi bilo smotrno izvesti primerjavo z vidika kakovosti surovin in senzoričnih lastnosti izdelkov, najbolje v širšem evropskem prostoru.
KOMENTARJI (53)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.