'Primorci niso in ne bodo pozabili, kaj pomeni ostati zunaj domovine proti svoji volji'

"Primorci niso in ne bodo pozabili, kaj pomeni ostati zunaj domovine proti svoji volji," je predsednica zapisala v svoji poslanici ob prazniku. "Po prvi svetovni vojni so ljudje s tega območja skoraj 25 let doživljali hudo italijanizacijo. Italijanski fašistični režim je ukinil vse slovenske organizacije, ustanove, zveze in združenja, ki so delovali na kulturnem, političnem, prosvetnem, šolskem, gospodarskem, športnem, socialnem in verskem področju, prisilno jim je spremenil slovenska imena."

Kot je dodala, so pripadniki tajnih organizacij Borca in TIGR eni izmed prvih antifašistov v Evropi in začetniki vseprimorskega protifašističnega gibanja, ki so dajali zgled in pogum odločnim primorskim upornikom. "Z vsemi močmi so se vključili v narodnoosvobodilni boj z jasnim ciljem osvoboditi Primorsko in jo priključiti k matični domovini."

"Naj bo današnji dan spomin na vse pogumne ljudi, ki so se borili za slovensko ozemlje, in hkrati opomnik vsem nam, da imeti državo ni samoumevno, temveč zapuščina, s katero moramo ravnati z vso skrbnostjo," je sklenila in iskreno čestitala vsem Primorcem in Primorkam ter drugim ob državnem prazniku.

"Naš boj za Primorsko ni bil le boj za košček ozemlja, temveč boj za dušo naroda, za naš jezik, kulturo in identiteto," je besede premierja Roberta Goloba, ki je Primorcem in Primorkam zaželel vse najboljše, je vlada povzela na družbenem omrežju X. 

Klakočar Zupančičeva ob prazniku vrnitve Primorske matici izpostavila sožitje različnih narodov

Po navedbah predsednice DZ sta bili za priključitev Primorske Sloveniji najpomembnejša temelja Pariška mirovna pogodba, ki je začela veljati 15. septembra 1947, in Londonski memorandum izpred skoraj natančno sedmih desetletij ob osimskih sporazumih. "Žal je skoraj tretjina Slovencev po teh sporazumih ostala izven meja matične domovine," je poudarila.

Izpostavila je, da so prvi zapisi o prihodu Slovanov na to ozemlje stari že več kot 1300 let. Zgodovinsko je bilo to področje pogosto nemirno, saj je bilo torišče različnih interesov številnih držav. To še posebej velja za 20. stoletje, v katerem so bili Slovenci deležni velikih pritiskov, še posebej po tem, ko so v Italiji prevzeli oblast fašisti. A upornega duha Primorcev pritiski niso zlomili, je prepričana Klakočar Zupančič.

"Prav v teh dneh se je državni zbor odločil preimenovati današnji praznik tako, da je upošteval besede, ki jih za ta zgodovinski trenutek uporabljajo domačini," je še zapisala. Po izglasovani spremembi zakona o praznikih in dela prostih dnevih bo tako 15. september poslej praznik priključitve in ne več vrnitve Primorske k matični domovini.

Kot je predsednica DZ še poudarila v poslanici, je danes Primorska slovensko in srednjeevropsko pomorsko okno v svet, stičišče z naravnimi lepotami bogatega in plodovitega kraškega sveta z Alpami ter čudovito dolino smaragdne Soče. "Neomajni uporniški duh njenih prebivalcev, ki je zavel skozi našo državo s priključitvijo Primorske k matični domovini, pa je bogastvo, za katero moramo biti posebej hvaležni," je zatrdila in vsem voščila ob prazniku.

Poslanico poslali tudi iz Levice: Gre za priključitev in ne vrnitev

Kot je zapisal poslanec Levice, Matej T. Vatovec, je "obeleževanje dneva priključitve (in ne vrnitve) od nekdaj del primorske tradicije in kolektivne identitete". "Ta termin brez izjeme uporabljajo vse primorske občine, borčevska društva in združenja, ki organizirajo slavnostne prireditve. Edino prav je, da tudi nacionalna raven (oziroma "Ljubljana", če hočete) razume in prepozna naše tradicije."

Ob tem je poudaril, da je bojazen, da bi izraz priključitev Primorske povzročil neugodne mednarodnopravne in politične posledice, popolnoma neupravičena in razkriva "vse preveč hlapčevski odnos" do Rima. Prav temu izrazu namreč dajejo mednarodno priznana Pariška mirovna pogodba, zgodovinska dejstva, zapisi in razlage priznanih zgodovinarjev, je dodal.

"Preživeli smo desetletja poitalijančevanja in represije, požigov in škvadrističnih pohodov ter navsezadnje še drugo svetovno vojno. Ne zgolj preživeli, s Tigrom in Borbo ter v soseščini z bližnjo Labinsko republiko smo bili prvi v Evropi, ki smo se uprli. Skozi upor smo si izborili ne zgolj pravico, da govorimo svoj jezik in kulturo, ampak tudi zgradimo svobodno in enakopravno družbo. Vse to je privedlo do priključitve," je sklenil.

Asta Vrečko sporočila, da moramo vzpostaviti družbo solidarnosti in spoštovanja

Ministrica za kulturo je uvodoma sporočila, da je vesela, da se je letos ob sprejemu zakona poslušalo ljudi in razumelo ter upoštevalo tradicijo, za kar se gre po njenih besedah v prvi vrsti zahvaliti poslancu Vatovcu.

"Pogum, pokončnost in upor Primorcev proti desetletjem poitalijančevanja, fašizma, internacij in grozot druge svetovne vojne so omogočili izgradnjo enakopravne družbe in pravico do našega jezika in kulture, česar nikoli ne smemo imeti za samoumevno," je nadaljevala. Naša naloga je, je zapisala, da zrušimo meje v glavah in skupnostih ter vzpostavimo družbo solidarnosti in spoštovanja.