Priprava šolske reforme: nov način ocenjevanja, tuji jezik v prvem razredu

Spremembe so nujne, a lotiti se jih je treba premišljeno. Delovna skupina pripravlja izhodišča, kako bo v prihodnjem desetletju videti slovensko šolstvo. "Upam, da ne bodo samo lepotni popravki, moram reči, da mi nimamo nobenih omejitev glede tega, kakšne spremembe naj bi predlagali," je povedal Janez Vogrinc, vodja Delovne skupine za pripravo Nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja. 

Ocenjevanje mora odražati dejansko znanje, pravijo. "Danes je ocena na posamezni šoli pri posameznem učitelju lahko drugačna od ocene pri drugem učitelju. Celo na isti šoli pri istem predmetu, čeprav učenca morda pokažeta enako znanje," razlaga Damijan Štefanc, profesor za didaktiko na Filozofski fakulteti. 

Predvsem pa mora biti ocenjevanje pravično, kar pa je, kot priznava Štefanc, v praksi težko doseči. "Vedno bodo razlike med učitelji, med šolami, mislim pa, da lahko še veliko naredimo, da te razlike ne bi bile prevelike." 

Podatki Državnega izpitnega centra jasno kažejo, da se ocene od leta 2009 počasi, a vztrajno zvišujejo. Leta 2021 je bila tako povprečna ocena obveznih predmetov v devetem razredu osnovne šole štirica.  

Pri tujih jezikih bi kot obveznega prvega vpeljali že v prvem razredu osnovne šole, drugega pa v sedmem. "Podatki kažejo, da v prvem razredu več kot 90 odstotkov šol izvaja prvi tuji jezik kot neobvezni izbirni predmet, zato ideja, da se to umesti kot obvezni," pravi Vinko Logaj, direktor Zavoda za šolstvo. 

V načrtih je tudi prenova učnih načrtov in vpeljava novih snovi, kot so digitalizacija, finančna pismenost, trajnostni razvoj. Za te vsebine sicer ne bi uvajali novih predmetov, ampak bi jih zgolj dodali v že obstoječe predmete. 

"Če bi želeli ustreči vsem javnostim, ki želijo predmete, potem bi bil šolski predmetnik neskončno velik, na drugi strani bi bilo pa nemogoče doseči nek konsenz," pravi Logaj. 

Nacionalno preverjanje znanja bi lahko znova štelo pri vpisu v srednje šole, kar je napovedal že minister. Ideja je tudi, da bi ga informativno vpeljali v tretjem razredu osnovne šole. To so sicer trenutno le izhodišča, končno besedo pa bo imela politika. Reforma naj bi po trenutni časovnici zaživela šele leta 2025.