Če je zemlja težka in slabo prepustna, je priporočljivo zemljo obdelati že jeseni. Tako bo zmrzal večje kepe zdrobila in nastale bodo manjše grudice. Prav tako priporočamo, da odstranite tiste rastline, ki so jih uničili škodljivci, da vam slednji v novi sezoni znova ne poškodujejo rastlin in vrtnin.
Če so vaša tla glinena, imate lahko nekaj težav. Tu so delci majhni in voda odteka zelo počasi. Ko se tla posušijo, so trda in razpokana, korenine pa težko rastejo. Takšno zemljo je težko obdelovati, zato ji je potrebno dodajati organske snovi in s tem bo zemlja postala bolj rodovitna.
Če imate odpadlo jesensko listje, ga lahko uporabite za kompost in ga že jeseni položite na zemljo. Tako boste rastline obvarovali pred mrazom, hkrati pa bodo dobile pomembne hranilne snovi .
Spomladi, ko se lotimo priprave na vrtnarjenje, zemljo pripravljamo le dobra dva tedna pred sajenjem, da je vreme prej ne uniči, preden pričnemo s sajenjem. Ko gnojimo, moramo biti pozorni, da ne dodamo napačnega gnojila, ki lahko povzroči šibkejši koreninski sistem ali manjšo odpornost proti boleznim.
Zato se pred gnojenjem pozanimajte, kaj zemlji primanjkuje in ji te sestavine tudi nudite.
Visoke grede
Visoke grede moramo pripraviti mesec dni pred sajenjem. Še boljše pa je, če jo pripravimo že jeseni, ko imamo na vrtu odpadno rastlinje iz vrta. Čez zimo se material v gredi posede in kasneje je greda pripravljena za setev. Visoko gredo postavite na bolj sončno stran, kjer bo dobro osvetljena.
Višina grede naj bo nekje med 60 in 80 cm, širina pa do največ 140 cm, da jo boste dosegli iz obeh strani.
Visoke grede naredite iz lesa, opeke ali kamnov. Možno je kupiti tudi PVC visoke grede, ki dlje zdržijo, vseeno pa je les še vedno najbolj prijeten in naraven način izdelovanja visokih gredic. Zavarujemo ga z naravnimi premazi na zunanji strani, na notranji strani pa ga lahko namažemo z lanenim oljemali ali položimo čepasto folijo. Priporočljivo je, da visoko gredo zavarujemo tudi s filcem. Prednost filca je, da omogoča odličen razvoj korenin, ki je ključen za zdravo zelenjavo in poskrbi za dober vodno-zračni režim.
Ko boste pričeli z dodajanjem vrtne zemlje, ni nekega strogega pravila, pomembno je le, da ustvarjate različne sloje. Spodaj naj bo najmanj bogati sloj in vse do vrha, kjer mora biti najkakovostnejša zemlja. Uporabljajte organske in biorazgradljive sestavine. Sloji gredo lahko tako:
- Spodaj naj bodo veje, ki naj bodo položene vodoravno in navpično, da bo spodnji sloj čim bolj zračen. Nanj položite tudi gozdno listje.
- Naslednji sloj je kompost, ki ga lahko sami zbirate in delate skozi celotno leto saj imamo veliko bioloških odpadkov, na katere pa ne dajajte olupkov agrumov in škropljenega sadja.
- Tretji sloj naj bo boljša organska zemlja in nekaj organskega gnojila.
- Nato dodajte svojo zemljo, ki jo imate na vrtu z istim razmerjem organske zemlje.
- Na vrhu nato dodajte še organsko zemljo in gnojilo.
Orodje
Za pripravo tal potrebujemo grablje, lopato, manjše grablje, motiko, sadilec in vile. Delo bo veliko lažje, če boste imeli boljše orodje. Za prekopavanje vrta svetujemo vile, namesto lopate, saj ne povzročajo velikega stresa med živalmi, ki živijo v zemlji. Vrtno orodje nam pomaga, da je delo opravljeno in da nam, tako kot pri kuhi, česa ne zmanjka, saj dela ne bomo morali opraviti v celoti.
Za pripravo in uničenje škodljivcev potrebujemo tud vrtno škropilnico. Če imamo ogromno vrtnih škodljivcev, se moramo občasno lotiti tudi škropljena z različnimi pripravki. Ker pri tem potrebujemo škropilnice, lahko izbirate med:
1. Ročno škropilnico
2. Baterijsko škropilnico
Če se lotimo manjših posegov na vrtu ali sadovnjaku lahko uporabimo ročni škropilnik. Prepričati pa se moramo, če je primerno tudi za bolj agresivna škropiva, ker mora biti tesnilo in nastavljiva šoba dovolj močna, da pršilo ne uhaja ven.
Pri baterijski škropilnici bodimo pozorni na čas delovanja in ali imajo baterijo, ki je dovolj velika in močna. Pri teh vrstah škropilnic se ne bomo utrudili. Te vrste škropilnic so primerne tudi za zaprte prostore, kot so tople grede.
Sajenje
Če boste sadike gojili sami, jih ne smete prehitro presaditi. Upoštevajte razvoj rastlin in kakšne vremenske pogoje potrebujejo. Veliko sadik ne prenese nizkih temperatur in če so izpostavljene prenizkim temperaturam, niso več tako odporne proti škodljivcem in boleznim.
Bodite tudi previdni, da se sadike ne posušijo in jih zato vsak dan zalivajte. Ko boste sadike posadili, je priporočljivo okoli njih narediti zastirko, ki bo zadrževala vodo okoli korenin.
Kako pravilno posaditi sadike je najbolje, da se posvetujete s prodajalcem. Če jih bomo sadili pregloboko, zelenjava ne bo tako kakovostna kot bi bila sicer.
Po presajanju je potrebno sadike dobro zaliti in jih redno zalivati vsak dan, dobre tri tedne. Šele po tem času se koreninski sistem učvrsti.
Sadike lahko zaščitimo tudi z zastirko. To ima dvojni efekt in sicer: zaščita pred nizkimi temperaturami in proti zbiti zemlji. Če bodo nalivi in bo veliko dežja, bo zastirka preprečila, da se zemlja ne bo močno zbila skupaj in ne bo pretrda.
Sedaj ste opremljeni z osnovnimi informacijami o pripravi vašega vrta. Naj bo vaš vrt priljubljen kotiček, ki vam bo uspeval in kjer bodo vaši pridelki resnično vaši. Polnega okusa in zdravja.
Veliko sreče in vztrajnosti in naj vas prva pozeba ali nerodnost ne odvrne od nadaljnjega vztrajanja na vašem novo urejenem vrtu!
Naročnik oglasa je Spletnik d.o.o.
