Slovenija bo predsednike tokrat gostila že drugič, prvič jih je leta 1997 v Piranu in Portorožu, ki se ga je udeležilo osem predsednikov. Letos se srečanja udeležuje 16 predsednikov, kar je rekordno število doslej. Ker je predsednikov vedno več, so srečanja varnostno in protokolarno čedalje zahtevnejša in draga, vsebina oz. smisel pa, po mnenju predsednika Milana Kučana, stopa v ozadje, saj so temeljni cilji, zaradi katerih prihaja do srečanja, več ali manj tudi uresničeni.
Na srečanjih gre za neformalne pogovore, ki se v času po padcu berlinskega zidu vrtijo okoli približevanja nekdaj ločene Srednje in Vzhodne Evrope Uniji in Natu. Srednjeevropski vrh pa se s svojo idejo dobrih odnosov med vsemi državami Stare celine počasi širi na Balkan. Letos sta prvič gosta tudi predsednika Makedonije ter Bosne in Hercegovine.
Ideja za redne sestanke predsednikov je prišla iz Avstrije in Češke, drugo leto pa se bodo srečali na Brionih.
Kot prvi bo na Brnik prispel bolgarski predsednik Georgi Parvanov, za njim pa se bodo v razmaku približno desetih minut zvrstili še predsedniki Moldavije Vladimir Voronin, Romunije Ion Iliescu, ZRJ Vojislav Koštunica, Madžarske Ferenc Madl, Makedonije Boris Trajkovski, Slovaške Rudolf Schuster, Italije Carlo Azeglio Ciampi, Poljske Aleksander Kwasniewski, Češke Vaclav Havel, Avstrije Thomas Klestil in kot zadnji še ukrajinski predsednik Leonid Kučma. Hrvaški predsednik Stipe Mesić in predsedujoči predsedstvu BiH Beriz Belkić sta prispela v četrtek, nemški predsednik Johannes Rau pa je v Sloveniji že od srede, saj je bil na uradnem obisku v naši državi.
Ob koncu petkovih pogovorov se bodo predsedniki vrnili na Bled, kjer jih čakajo nova dvostranska srečanja, zvečer pa jih bo predsednik Kučan gostil na slovesni večerji. V soboto se bodo vrnili na Brdo pri Kranju, kjer bodo nadaljevali plenarno zasedanje. Sklepe srečanja bodo predstavili na novinarski konferenci.