'V zakonu ni več govora o evtanaziji'

Sopodpisniki predloga zakona so v izjavi za javnost poudarili nekaj večjih sprememb v zakonu, med katerimi je na poslanka Svobode Tereza Novak na prvem mestu izpostavila, da zakon "ne govori več o evtanaziji, temveč le o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja." Ocenila je, da bodo predlog zakona v zakonodajni postopek vložili januarja, po vložitvi zakona o zdravstveni dejavnosti.

Poslanka Levice Nataša Sukič je ob tem poudarila, da so v zakonu določene tudi številne varovalke, ki preprečujejo izrabo zakona, ter da se bodo te, če bo to potrebno, tudi dodale. "Zakon je napisan tako, da se bo, ko bo nastala dilema, vedno izbralo življenje in ne asistenco pri prekinitvi življenja." Ob tem je Sukičeva poudarila tudi, da nihče ne bo prisiljen v izvajanje prostovoljnega končanja življenja. "Ne zdravniki ne bolnik, če tega ne bo želel pri polni zavesti," je povedala.

Polnoletni pacient bi imel po predlogu zakona pravico do prostovoljne prekinitve končanja življenja, če doživlja neznosno trpljenje. Gre za stanje "brez možnosti za izboljšanje, ko pacient prenaša hude in intenzivne fizične bolečine, izjemno težko psihološko stisko ali oboje". To stanje bistveno zmanjšuje kakovost pacientovega življenja in je posledica hude neozdravljive in druge trajne okvare zdravja, izhaja iz predloga zakona. Pravice pa sicer ni mogoče uveljavljati na podlagi neznosnega trpljenja, ki je odraz duševne bolezni.

Pacient bi postopek do uveljavitve pravice začel z napovedjo zahtevka pri zdravniku. Če bi pacient tudi po drugem pogovoru z zdravnikom vztrajal pri svoji odločitvi, bi podal vlogo, ki bi jo zdravnik skupaj s svojim mnenjem o izpolnjevanju pogojev pacienta do te pravice posredoval komisiji za pomoč pri prostovoljnem končanju življenja. Ta bi odločala, ali bodo pacientovi vlogi ugodili.

Komisija določi tudi neodvisnega zdravnika, ki obravnava stanje pacienta, nato pa še psihiatra, ki oceni sposobnost odločanja pacienta o sebi. Slednji pa bi izbral enega od možnih načinov vnosa učinkovine za prostovoljno končanje življenja. Vnos v telo bi izvedel samostojno, izhaja iz predloga zakona.

Ugovor vesti bo mogoč

Zdravnik delavec ali zdravstveni sodelavec lahko sodelovanje pri tej pomoči odkloni, če to nasprotuje njegovim temeljnim osebnim prepričanjem ali vesti. Enako velja za lekarniške strokovne delavce, če izdajanje teh sestavin nasprotuje njihovim temeljnim osebnim prepričanjem in vesti, izhaja iz predloga zakona. "Ugovor vesti je dopuščen, ker tu ne gre za zdravljenje, temveč za medicinsko asistenco pri prostovoljnem končanju življenja," je ponovila Sukičeva.

Je pa poslanec SD Jonas Žnidaršič dodal, da je nekaj "tehnikalij ostalo nedorečenih". Vse deležnike je zato pozval, da s konstruktivnimi predlogi pripomorejo k pisanju zakona, ki nekaterim najranljivejšim členom družbe omogoča dostojno smrt. Koalicija želi tako z javno objavo predloga omogočiti širšo javno razpravo.

Lani spomladi so v DZ že obravnavali predlog zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki ga je vložilo društvo Srebrna nit s podporo volivcev. Kot je povedal Andrej Pleterski iz društva Srebrna nit, so sicer v njihovem osnovnem predlogu zgolj v izrednih okoliščinah. A ocenil je tudi, da je tehnologija že toliko napredovala, da tudi v teh primerih evtanazija ni več potrebna.

"Umik evtanazije je le še dodatna varovalka. Da bi torej kdor koli komur koli na nek zlohoten način odvzel življenje, ga pretental ali preslepil, v skladu s predlaganim zakonom ni več mogoče," je dejal. Meni, da bo slednje rezultiralo tudi v tem, da se bo ugovor v javnosti zmanjšal. "Tudi številni zdravniki so namreč ugovarjali predvsem temu, da bi morali sodelovati pri evtanaziji osebe, so pa bili sicer pripravljeni asistirati pri prostovoljnem končanju življenja. Ugovorov bo torej manj, ne bodo pa čisto izginili," je pojasnil.

'Legitimna pravica vsakega posameznika, ki bo zdaj tudi legalna'

Žnidaršič je dodal, da je država dolžna razviti storitve, ki bi hudo bolnim omogočile končati neznosne bolečine. "To je legitimna pravica vsakega posameznika, zdaj bo tudi legalna," je dejal. V SD še menijo, da gre za human ukrep, pri tem vprašanju pa želijo upoštevati tudi voljo volivcev.

Pravica do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja je namreč prestala tudi posvetovalni referendum. Na referendumsko vprašanje Ali ste za to, da se sprejme zakon, ki bo urejal pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja? je lani za glasovalo 378.917 volivcev oziroma 54,89 odstotka, proti pa 311.429 volivcev oziroma 45,11 odstotka.

Še ena od sprememb v predlogu zakona izključuje možnosti vnaprejšnje odločitve o pomoči pri prostovoljnem končanju življanja za primer, ko bi bila oseba v trenutku postopka nesposobna odločanja o sebi. "Gre predvsem za ogromen kompromisni korak proti nasprotnikom zakona," so ob tem sporočili v Gibanju Svoboda.

V celoti so iz predloga črtali tudi pristojnosti Varuha človekovih pravic, katerega vloga je "jasno definirana v ustavi in v Zakonu o Varuhu človekovih pravic". Kot so poudarili v Svobodi Varuh ne sme in ne more biti nadzorni organ nad izvajanjem postopkov pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.