Z zakonom "o popravi krivic izbrisanim" bo ponujena ustrezna zakonska podlaga za izvršitev dela aprila letos izdane odločitve ustavnega sodišča, ki se nanaša na izdajo dopolnilnih odločb o stalnem prebivanju v Sloveniji za nazaj.
Po podatkih notranjega ministra Rada Bohinca bo do teh odločb upravičenih med 4000 do 5000 ljudi. Preostale kategorije in izjeme, ko so posamezniki dovoljenje za stalno prebivanje pridobili na podlagi olajšav, niso predmet zakona, temveč bodo poleg oseb, ki so pridobile dovoljenje za začasno prebivanje ali pa po letu 1992 neposredno državljanstvo po naturalizacijskih postopkih (gre za približno 8000 oseb), predmet drugega (sistemskega) zakona.
Rupar(SDS): Školč (LDS) naj si obleče uniformo JLA
Člani odbora so po odločanju o vloženih dopolnilih zavrnili dodatni sklep, ki ga je predlagal poslanec LDS Jožef Školč. Ta je namreč menil, da bi predlagatelj (torej notranje ministrstvo oz. vlada) do seje državnega zbora poslankam in poslancem moral podati dopolnilno obrazložitev, v katerem bi nedvoumno ugotovili, da je zakon nastal kot posledica nezakonitega izbrisa, kar je ugotovilo tudi ustavno sodišče. Poleg tega bi moral predlagatelj, tako Školč, predložiti tudi "poimenski seznam tistih, ki so izbris izvedli in tistih, ki so za to vedeli". Sicer pa je na seji opozicijski poslanec Pavle Rupar (SDS) ob tem Školču predlagal, naj predlagani sklep še enkrat prebere na plenarni seji, in sicer oblečen v "uniformo JLA". Sicer pa je na seji koalicijski poslanec Školč že uvodoma ministru Bohincu očital zavlačevanje in "zamegljevanje" izvrševanja tistega, kar je ministrstvu naložilo ustavno sodišče.
ZLSD, LDS: Nezakonito ravnanje naj se popravi
Tudi Miran Potrč (ZLSD) je opozoril, da je ustavno sodišče najprej ugotovilo, da je bil izbris v nasprotju z ustavo in zakonom ter naložilo, da se to nezakonito ravnanje popravi. Vendar pa je prepričan, da je način reševanja omenjenega vprašanja, ki ga predlaga vlada ustrezen, in ga bo podprl.
Zakonske rešitve pa sta v nadaljevanju podprla tudi Leo Kremžar in Maks Lavrinc (oba LDS).
Člani odbora iz vrst opozicijskih SDS in NSi pa zakona ne nameravajo podpreti. Po mnenju Jožeta Tanka (SDS) bi moral predlagatelj celo razmisliti, da bi omenjeno problematiko s področja izbrisanih in "samo-izseljenih oseb in aktivnih nasprotnikov slovenske osamosvojitve", urejali v sklopu zakonodaje, ki se nanaša na popravo krivic iz časov druge svetovne vojne. Poleg tega ni nikjer predvidena "kakršnakoli revizija", če bi kdo podvomil v izdajo statusa tem osebam. Slednjo možnost je minister Bohinc zavrnil, saj po njegovem mnenju omenjena problematika ne sodi v sklop zakonodaje s področja poprave krivic ter je ne bi kazalo označevati z vojnim nasiljem in podobno. "Tudi primerjave ne vzdržijo. Ne gre za odškodnine za statuse žrtve, ampak izključno za urejevanje tujskega stanja," je še dejal Bohinc.
Opozicija ne bo podprla zakona
Franc Sušnik, Branko Kelemina, Jožef Jerovšek in Pavel Rupar (SDS) so sicer menili, da bo po njihovem mnenju sporni zakon podlaga za uveljavljanje odškodnin in dajanje nagrad tistim tujcem, ki leta 1991 niso izkoristili možnosti za pridobitev slovenskega državljanstva, so nasprotovali osamosvojitvi ter "špekulirali". Sušnik je ob tem vztrajal, da bo državni zbor sprejel zakonsko rešitev "v nasprotju z voljo večine slovenskega prebivalstva, ki bo zaradi zakona utrpelo finančne posledice". Po mnenju Sušnika bi omenjeni status morali dati "po temeljitem preverjanju le osebam, ki so dejansko upravičene in tudi dejansko bivale na območju Slovenije". Jerovšek pa je zakonske rešitve označil "kot nedovoljeno naivnost države".
Leo Kremžar (LDS) je izvajanje opozicijskih poslancev označil za povsem nedopustno. Odločba ustavnega sodišča je zelo jasna, da bodo tudi materialne posledice in stroški, ne sme in ne more vplivati na to, ali bodo odločbo izvršili, je še dejal. Takšno razmišljanje po prepričanju Kremžarja lahko pelje v ustanovitev komisij po zgledu McCartyja in "lova na čarovnice".
Majda Zupan (NSi) se je sicer strinjala, da gre pri izvršitvi odločbe ustavnega sodišča za spoštovanje pravnega reda, nasprotuje pa temu, da bi do pravic bile upravičene tiste osebe, ki so aktivno delovale proti osamosvojitvi Slovenije. Veliko vprašanj ostaja še odprtih, tudi nepredvidene finančne posledice, je še opozorila.