Zadnje dejanje pred dejanskim članstvom bo jutri začel odbor državnega zbora za zunanjo politiko, ki bo obravnaval predlog ratifikacije Severnoatlantske pogodbe. Vse pogosteje pa je slišati, da slovenska politika preveč hiti in da vojska za članstvo še ni povsem pripravljena.
Slovenska zastava bo pred sedežem Nata v Bruslju in v poveljstvu v Monsu po zadnjih podatkih zavihrala že prve dni aprila. Samuel Žbogar iz Ministrstva za zunanje zadeve je povedal, da bo Slovenija predvidoma v začetku aprila v Washingtonu postala članica Nata, skupaj z ostalimi šestimi kandidatkami, ki bodo na isti dan deponirale izjavo.
Z vstopom v severnoatlantsko zavezništvo se navzven ne bo spremenilo prav nič. Postali pa bomo del kolektivne varnostne organizacije, ki bo zagotavljala tudi varnost Slovenije. Veleposlanik ali minister bo na tedenskem sestanku sveta zavezništva. Na teh sestankih bodo tedensko odločali, obravnavali vprašanja varnosti in stabilnosti v posameznih področjih, tako da bodo odločali skupaj z ostalimi o aktivnostih Nata na Balkanu, v Bosni, na Kosovu, v Afganistanu, je povedal Žbogar.
V proračune zavezništva bomo takoj plačali članarino. Letno približno 2,5 milijona dolarjev. Kot članica Nata bomo morda deležni tudi pomoči pri reševanju odprtih vprašanj s sosednjo Hrvaško. Žbogar verjame, da bo članstvo Slovenije v Natu dodatno okrepilo samozavest slovenske zunanje politike in na ta način mogoče tudi pomagalo reševati ta odprta vprašanja, ki pa ostajajo bilateralna vprašanja.
Je pa slišati očitke, da je država po politični plati že pripravljena podpisati pogodbo in vstopiti v zavezništvo, da pa bi bilo potrebno v Slovenski vojski še marsikaj postoriti. Denimo rešiti kadrovska neskladja. Naj spomnimo, da je pred nekaj meseci več kot petina pripadnikov Slovenske vojske ni imela ustrezne izobrazbe za delo, kakršnega so opravljali. Neskladja rešujejo, tudi s profesionalizacijo, ki pa bo končana šele čez nekaj let, ko že bomo del Nata.
