Slovenija ima 1.964.036 prebivalcev, kar je za 2,6 odstotka več kot ob zadnjem popisu pred 11-imi leti, najpomembnejša razloga za povečanje pa sta ob sicer negativnem naravnem prirastu priseljevanje iz tujine in legalizacija prebivanja oseb, priseljenih v Slovenijo pred popisom leta 1991. Število družin je v 11-ih letih poraslo za 2,2 odstotka, kar 23 odstotkov družin pa je brez otrok, kar je, po mnenju statističnih strokovnjakov, zaskrbljujoč podatek.
Islam druga največja verska skupnost v Sloveniji
Nekatere ugotovitve popisa so prav presenetljive, na primer veliko število tistih, ki so od leta 1991 spremenili opredelitev o veroizpovedi, jeziku in narodni pripadnosti.
Opredeljenih katolikov je po novem dobrih 1.135.000 ali slabih 58 odstotkov, kar je občutno manj kot leta 1991, ko jih je bilo skoraj 72 odstotkov. Večina pogojnih verskih prestopnikov se lani pred popisovalcem ni hotela izreči, ali pa je prešla v rubriki neznano oziroma med ateiste. Število tistih, ki se niso hoteli opredeliti glede veroizpovedi je z dobrih 80 tisoč leta 1991 zraslo na skoraj 308 tisoč.
Najbolj se je povečalo število opredeljenih muslimanov, s slabih 30 tisoč leta 1991 na skoraj 47.500. Muslimani so tako postali druga največja verska skupnost v Sloveniji, sicer še vedno brez stalnih obrednih prostorov. Opredeljenih pravoslavcev so tokrat zabeležili skoraj 46 tisoč.
Popis je bil dobro sprejet
Generalni direktor statističnega urada Tomaž Banovec je poudaril, da je bil popis pri prebivalcih dobro sprejet, pri izvedbi popisa pa so se soočali tudi s težavami zaradi pomanjkanja denarja, zaradi česar so popis izvedli leto kasneje, kot je bilo sprva načrtovano.
Državni podsekretar Tomaž Smrekar je ocenil, da preložitev popisa ni imela usodnih posledic. Med njegovimi značilnostmi je izpostavil metodološko in tehnološko naprednost popisa, šlo je za prvi popis prebivalstva in stanovanj v samostojni državi in zadnji pred vstopom v EU. Popis naj bi bil, po njegovih besedah, tudi prijazen do prebivalcev in dobro sprejet. Kot izhodišče so si med drugim zastavili primerljivost podatkov s popisom iz leta 1991, kar jim je več ali manj tudi uspelo, in mednarodno primerljivost, nastavitev dveh administrativnih registrov (gospodinjstev in stanovanj) ter varovanje podatkov. Med najpomembnejšimi metodološkimi in tehnološkimi novosti lanskega popisa je Smrekar izpostavil uporabo administrativnih in statističnih podatkov namesto vprašanj na popisnici, možnost samopopisa, avtomatsko in računalniško podprto kodiranje ter popisni atlas, ki ga bodo še izdelali.
Zaradi spremenjene definicije v zadnjem popisu podatki o številu prebivalcev niso neposredno primerljivi s podatki iz popisa 1991. Kot prebivalci Slovenije tokrat niso bili šteti tisti slovenski državljani, ki že vsaj eno leto prebivajo v tujini, ne glede na to, da imajo v Sloveniji še vedno prijavljeno stalno prebivališče.
V popisu je sodelovalo 8698 popisovalcev, njihovo delo pa je usmerjalo 1070 območnih inštruktorjev. Tretjina vseh popisovalcev je že imela izkušnje bodisi s popisovanjem bodisi z anketiranjem. Po končanem popisovanju je bil v 100 vzorčno izbranih popisnih okoliših s 14.000 prebivalci izveden tudi kontrolni popis.
Rezultate popisa 2002 si lahko preberete na internetni strani Statističnega urada republike Slovenije.
