Slovenija

Pristojni nastavljajo pasti za japonskega hrošča

Ljubljana, 27. 05. 2026 16.43 pred eno minuto 2 min branja 0

Japonski hrošč

Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin ter druge strokovne službe po več lokacijah tudi letos izvajajo ukrepe za preprečevanje širjenja japonskega hrošča. Od sredine maja na širšem območju Lukovice in Ljubljanskega barja nameščajo feromonske pasti, ki niso nevarne za ljudi ali hišne živali, izpostavljajo na upravi.

Japonski hrošč je bil v Sloveniji prvič najden poleti 2024 na avtocestnih počivališčih Lukovica in Barje (Ljubljana), kamor je bil po pojasnilih uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin najverjetneje zanesen z vozilom z območja severne Italije. Lani se je število najdb povečalo.

Ker je japonski hrošč uvrščen na seznam karantenskih škodljivih orgazmov rastlin EU, je treba ob njegovi najdbi izvajati predpisane ukrepe za preprečevanje nadaljnjega širjenja, so izpostavili.

Uprava v sodelovanju s Kmetijskim inštitutom Slovenije na izbranih lokacijah v občinah Ljubljana, Brezovica, Dobrova-Polhov Gradec, Ig, Lukovica, Dol pri Ljubljani, Domžale, Kamnik in Moravče od sredine maja namešča posebne feromonske pasti za spremljanje odraslih hroščev. Z njimi se ugotavlja, ali je škodljivec prisoten na določenem območju ter ali se pojavlja tudi zunaj že znanih napadenih območij na Barju in v Lukovici.

Pasti po pojasnilih uprave vsebujejo majhne količine privabilnih snovi (feromonov in rastlinskih atraktantov), ki niso nevarne za ljudi ali hišne živali. Uprava in inštitut občane prosita, da se pasti ne dotikajo, jih ne odpirajo in ne premikajo. Vsak poseg lahko moti rezultate spremljanja in oteži pravočasno zaznavanje ter izkoreninjanje japonskega hrošča.

Napadajo več kot 300 vrst rastlin

Japonski hrošč sicer izvira iz severovzhodne Azije, v Evropi pa je prisoten od leta 2014. Razširjen je v Piemontu in Lombardiji v Italiji, kantonu Ticino v Švici ter delih Nemčije, od tam pa se prek kamionov, osebnih avtomobilov ali vlakov redno prenaša kot slepi potnik na druga območja.

Napada več kot 300 vrst gojenih in samoniklih rastlin. Hrošči objedajo liste, ki dobijo čipkast izgled, plodove in cvetove, ličinke pa poškodujejo korenine travne ruše. Najraje ima vinsko trto, koščičarje, jablano, lesko, vrtnico, viniko, jagodičje, aktinidijo, fižol, sojo, javor, brest, lipo, divjo kostanj in številne druge rastline. Ker se hitro razmnožuje in nima naravnih sovražnikov, lahko povzroči obsežno škodo v urbanem okolju, na vrtovih in kmetijskih površinah, so opozorili na upravi.

Odrasli hrošči so veliki približno en centimeter, ovalni, kovinsko zeleni z bakreno rjavimi pokrovkami. Na bočni strani in zadku imajo značilne bele šope dlačic. Japonski hrošč se pogosto zamenjuje z vrtnim hroščem, ki ima dlakave pokrovke in je brez belih šopkov dlačic.

Občani naj bodo v pozorni na morebitno prisotnost japonskega hrošča in značilne poškodbe rastlin. V primeru suma naj o tem nemudoma obvestijo upravo ali inštitut. Zgodnje odkrivanje in poročanje omogoča hitrejše ukrepanje strokovnih služb in zmanjša gospodarsko škodo, so sklenili.

Kdaj bo znan kadrovski razrez? Vrtovec: Počakajmo še en teden

  • 1
  • 2
  • 3
  • 8
  • 6
  • 9
  • 10
  • 12
  • 11
  • 16
  • 18
  • 20
KOMENTARJI0

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

ISSN 15813711 © 2025
24ur.com, Vse pravice pridržane
Verzija: 1725