V novem petletnem mandatu bo v poslanskih klopeh sedelo 732 poslancev, med njimi 7 slovenskih.
Evropski parlament je ena od treh vej evropske oblasti. Medtem ko Svet Evropske unije predstavlja vlade držav članic, Evropska komisija nadnacionalno izvršno oblast, Evropski parlament zastopa ljudi - državljane Unije in tudi najpogosteje razpravlja ter soodloča o vprašanjih, ki vplivajo na življenje navadnih ljudi.
Italijanski poslanec v evropskem parlamentu Demetrio Volčič je povedal, da parlament v Starsbourgu vsak mesec obravnava med 500 do 600 problemov, o katerih je treba glasovat. "Običajno o teh problemih ni nobenega posebnega vprašanja," pojasnjuje Volčič.
O čem najpogosteje glasujejo evropski poslanci?
O direktovah, zakonih, pravilnikih, ki urejajo kup politik - od prometa, izobraževanja, zaposlovanja, kulture, zdravstva, do zaščite potrošnikov in še česa. Volčič nam je povedal, da poslanci včasih razpravljajo tudi o kakšnih manjših temah, kot so recimo klobase. Volčič nam je povedal, da je debata v parlamentu v nekem trenutku kazala, da na trgu ne bo več klobas kot so krvavice, saj Skandinavci že ob sami pomisli, da bi jedli krvavico, omedlijo.
Klobase so ostale, pa tudi pice, pečene na odprtem ognju, ki so jih pred časom zaradi nehigieničnosti hoteli prepovedati. Poslanci pa ne odločajo le o tem, katera živila bodo lahko na trgu, temveč soodločajo tudi o tem, kako in kateri prehrambeni izdelki morajo biti označeni.
"Če živilo vsebuje več kot 0.9 gensko spremenjene sestavine, mora biti to izdelku označeno," nam je eno od tovrstnih odločb navedla Mira Zupanc Kos s kmetijskega ministrstva. Bolj kot oznake živil so opazna opozorila o škodljivosti kajenja na škatljicah cigaret - še eden v vrsti ukrepov s področja zdravstva, ki je šel skozi procedure evropskega parlamenta.
Poslanci, po besedah Volčiča, o takšnih stvareh ne vedo dovolj. Le strokovnjaki in pristojne komisije, ki se s temi stvarmi ukvarjajo. Evropski parlament ima15 do 20 komisij in vsaka je zadolžena za svoje področje.
Parlament lahko določila tudi zavrne
Glasovanje v parlamentu pa poteka v glavnem rutinsko, tako kot se odloči stranka, kateri poslanec pripada. Evropski parlament lahko neko določilo, o katerem soodloča s Svetom Evropske unije, tudi zavrne, vendar le z absolutno večino. Druga in hkrati najpogostejša možnost je vlaganje dopolnil, zaradi česar se zakonodajni postopki vlečejo tudi dve leti in več.
O določenih vprašanjih, kot je npr. širitev Unije, mora Evropski parlament zgolj podati soglasje. Še največjo težo ima pri sprejemanju proračuna Unije, ki ga lahko zavrne in tako sproži nov krog pogajanj ali celo izglasuje nezaupnico Evropski komisiji, kar se doslej še ni zgodilo. Je pa leta 1999 je tik pred iztekom mandata odstopila Santerjeva Komisija, ker Evropski parlament ni potrdil proračunskega poročila.
V primerjavi s Svetom EU in Evropsko komisijo ima Evropski parlament najmanjšo moč. Zato se zdi, da služi predvsem kot obešalnik, na katerega se javno obesijo različna vprašanja, o katerih poslanci vedo malo in še manj državljani Evropske unije.
