Pritožniki po bančnih izbrisih niso imeli možnosti učinkovitega pravnega sredstva

Omenjeni člen navaja, da ima vsaka fizična ali pravna oseba pravico do mirnega uživanja svojega premoženja. Nikomur ne sme biti premoženje odvzeto, razen če je to v javnem interesu, v skladu s pogoji, ki jih določa zakon ter ob spoštovanju splošnih načel mednarodnega prava.

Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je zapisalo, da morajo imeti vlagatelji dostop do pravnih sredstev, ki jim omogočajo učinkovito izpodbijanje odločitve o odvzemu premoženja. Tak dostop mora biti v praksi zagotovljen, "kakor hitro je to mogoče".

ESČP je menilo, da bančne delnice in obveznice pomenijo premoženje. "Šlo je za nadzor nad uporabo premoženja v smislu drugega odstavka 1. člena protokola številka ena. Odločbe Banke Slovenije z decembra 2013 in 2014 so temeljile na določbah slovenskega prava, zlasti zakona o bančništvu. ESČP ugotavlja, da so te določbe ustrezne z vidika dostopnosti in predvidljivosti," so zapisali v državnem odvetništvu.

Država mora uporabiti ustrezne splošne in posebne ukrepe, s katerimi bo pritožnikom zagotovila pravice, ki so jim bile kršene. "Ukrepi morajo biti sprejeti tudi glede vseh drugih, ki so v enakem položaju kot pritožniki," so sodbo ESČP še povzeli v državnem odvetništvu.

Sodišče je menilo, da Republika Slovenija - vlada in sodišča - od leta 2013 do danes vlagateljem ni zagotovila kakršnega koli učinkovitega sredstva, s katerim bi lahko na sodiščih izpodbijali izredne ukrepe Banke Slovenije. Po izračunih Banke Slovenije naj bi šlo pri razlaščenih delnicah oz. obveznicah za ničvredno premoženje, ESČP pa je presodilo, da je treba o tem presoditi v ustreznem postopku.

Ob tem se sodišče ni spuščalo v podrobnosti pravnega sredstva iz zakona o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank, sprejetega leta 2019, ker je ta zakon trenutno v postopku ocene ustavnosti pred ustavnim sodiščem. Prav tako se ni spuščalo v to, ali so bili izredni ukrepi v splošnem interesu in ali je bilo vzpostavljeno pravično ravnovesje med zahtevami splošnega interesa skupnosti in varstvom pravice pritožnikov do mirnega uživanja njihovega premoženja.

Ker ima država obveznost zagotoviti pritožnikom učinkovito izpodbijanje ukrepov in uveljavljanje zahteve po povrnitvi škode, ESČP pritožnikom ni prisodilo premoženjske škode. Prisodilo pa jim je nepremoženjsko škodo. "Pojasnilo je, da je pritožnikom to, da niso mogli zahtevati povračila škode in so bili v negotovosti glede pravnega sredstva, ki bi jim to omogočilo, povzročilo stisko," so pojasnili v državnem odvetništvu.

Sodišče je v danes objavljeni sodbi državi naložilo tudi, da tožnikom Jožetu Pintarju, Tadeju Kotniku, Luki Jukiču ter Andreju in Ireni Jesenko plača po 3000 evrov za nematerialno škodo, Jožku Peterlinu pa 1000 evrov.

Prve tožbe leta 2014

Prve tožbe so prizadeti na ESČP vložili leta 2014. Postopek proti Sloveniji v povezavi z bančno sanacijo pa je ESČP uvedlo novembra 2018. Na izredne ukrepe, v katerih niso prejeli odškodnine, se je pritožilo sedem slovenskih državljanov, ker niso imeli možnosti učinkovitega pravnega varstva in ker menijo, da ukrepi niso bili upravičeni.

Primer tako naslavlja vprašanja, povezana z zagotavljanjem ustreznih pravnih sredstev razlaščencem v izrednih ukrepih, ki jih je ob sanaciji bank izrekla Banka Slovenije. Naslavlja pa tudi vprašanja pravice do spora pred registrskimi sodišči in do upravnega spora glede ukrepov Banke Slovenije, do katerih so upravičene le banke.

V tem postopku je državno odvetništvo v imenu države spomladi 2019 odgovorilo na vprašanja ESČP glede okoliščin sprejetja izrednih ukrepov, odločb ustavnega sodišča ter zagotavljanja možnosti sodnega varstva. Nato so pritožniki lahko opredelili zahtevek za pravično zadoščenje oz. denarno odškodnino, država pa je imela možnost vložiti odgovor na njihovo vlogo.

Ukrepi, sprejeti v sanaciji šestih bank, so razlastili več kot 100.000 lastnikov podrejenih obveznic oz. delnic teh bank v skupni vrednosti 960 milijonov evrov. Tisti, ki so jih takratni postopki prizadeli, še vedno nimajo zagotovljenega ustreznega pravnega varstva.

V sporu glede ustavnosti ene od podlag za to razlastitev je ustavno sodišče jeseni 2016 ugotovilo, da ta ni bila v skladu z ustavo v delu, ki ni omogočal učinkovitega sodnega varstva. Rešitev države s konca 2019 je vnovič pod ustavno presojo. V njej se je ustavno sodišče tako kot v prvi presoji z vprašanji obrnilo na Sodišče EU in do njegove odločitve postopek prekinilo.

Banka Slovenije je medtem angažirala skupino strokovnjakov, ki kot najbolj primerno rešitev za odprta vprašanja glede pravnega varstva razlaščencev vidi vzpostavitev povrnitvene sheme, kjer bi finančno breme prevzela država. Za delovanje sheme bi bilo treba spremeniti zakon in imenovati poseben organ za tak način reševanja sporov.