Med nami živijo kot sredi humanitarne krize

V danes objavljenem poročilu Amnesty International (AI) opozarja, da slovenskim oblastem še vedno ni uspelo zagotoviti pravic nekdanjim stalnim prebivalcem Slovenije, ki prihajajo iz drugih držav nekdanje Jugoslavije, oz. izbrisanim.

V AI izpostavljajo, da je državni zbor 8. marca lani sprejel zakon, ki naj bi izbrisanim retroaktivno ponovno dodelil status stalnih prebivalcev. Parlamentarno in javno razpravo pred sprejetjem zakona pa so kvarile ksenofobične izjave številnih poslancev, 12. marca pa so stranke desne politične opcije v DZ vložile pobudo za razpis referenduma o sprejetju omenjenega zakona.

"Manj vode, kot to zahtevajo standardi ob humanitarnih krizah"

Človekoljubna organizacija tudi opozarja na neustrezne bivalne razmere številnih Romov v Sloveniji, vključno s pomanjkanjem dostopa do vode, kanalizacije in elektrike. Oblastem je tudi priporočila, naj sprejmejo ukrepe za popolno odpravo ločevanja romskih učenk in učencev v izobraževalnem sistemu.

Vodja projektov Amnesty International Slovenije (AIS) Blaž Kovač opozarja, da je nedopustno, da dandanes naši sodržavljani živijo med nami brez vode. Nekatere romske družine imajo na voljo celo manjše količine vode, kot jih zahtevajo mednarodni standardi v primerih humanitarnih kriz.

Strokovnjakinja Združenih narodov za področje človekovih pravic, vode in sanitarij je ob obisku Slovenije maja lani pozvala, naj nemudoma sprejmejo ukrepe za reševanje položaja. Ugotovila je namreč, da vsaj 21 romskih naselij nima dostopa do vode, in opozorila na uničujoče posledice za te skupnosti.

Amnesty International opozarja tudi na neustrezen sistemski okvir boja proti diskriminaciji na državni ravni, saj ne obstaja državni varstveni mehanizem obravnavanja, preventive in sankcioniranja diskriminatornih praks. Posledice tega najbolj čutijo žrtve diskriminacije, ki dejansko nimajo na voljo niti učinkovitih pravnih sredstev niti učinkovite pomoči, opozarja Kovač.

Kaj pa svet?

Mednarodni Amnesty International sicer letos praznuje 50-letnico. Ob objavi letnega poročila, ki govori o stanju človekovih pravic po svetu, je njen direktor Salil Shetty poudaril pomen revolucij na Bližnjem vzhodu in v Severni Afriki.

Po njegovih besedah je "petdeset let po tem, ko je plamen sveče Amnesty International začel osvetljevati problem represije, revolucija človekovih pravic na pragu zgodovinskih sprememb".

Izpostavil je dogajanje na Bližnjem vzhodu in v Severni Afriki ter poudaril, da se ljudje ne bojijo več. Z zoperstavljanjem zatiranju svobode izražanja in mirnih protestov s strani oblasti "represivnim oblastem pošiljajo signal, da so jim dnevi šteti".

A ker se "sile represije močno upirajo", mora po prepričanju direktorja AI "mednarodna skupnost zagotoviti, da ta aktivistični naboj ljudskih množic v letu 2011 ne bo lažno upanje za človekove pravice".

Kot eno izmed zmag za mednarodno pravico poročilo izpostavlja tudi obsodbo dveh hrvaških generalov na Mednarodnem sodišču za vojne zločine na območju bivše Jugoslavije.