Slovenija je uvedla spremenjeno prakso označevanja živil, to pa pomeni, da se lahko prodajajo tudi živila, ki imajo pretečen datum minimalne trajnosti. Vlada pričakuje, da bo s tem omogočena delitev viškov hrane socialno ogroženim.
Po novem pravilniku se za vsa živila, ki z mikrobiološkega vidika niso hitro pokvarljiva, uporablja oznaka datum minimalne trajnosti oziroma oznaka 'uporabno najmanj do'. S tem bo manj hrane zavržene, manj bo t.i. viškov hrane, opozarja minister za kmetijstvo in okolje Dejan Židan. Pričakujejo, da se bodo tega ukrepa zelo razveselile tudi humanitarne organizacije, ki so najpogostejše prejemnice viškov hrane. Te zbrano hrano nato razdelijo lačnim. In teh v Sloveniji ni malo. "Situacija je vedno bolj kritična. Ljudje dobesedno čakaj na hrano," pravi Ana Lukner iz Anine zvezdice, ki za junij že napoveduje novo akcijo.
Hrano s pretečenim datumom lahko prodajajo ali donirajo
V humanitarnih organizacijah opozarjajo, da trgovci hrane, ki ji je potekel rok, ne želijo donirati, saj jih zavezujejo zakonske določbe, da morajo hrano po pretečenem roku zavreči. Spremenjen pravilnik o splošnem označevanju predpakiranih živil pa določa, da lahko prodajalec na svojo odgovornost živilo tudi po preteku datuma minimalne trajnosti da v prodajo. Lahko pa to živilo tudi podari kateri od organizacij. To ne velja za hitro pokvarljiva živila z oznako 'porabiti do'.
Potrebe po darovani hrani so velike, opozarja minister Židan, ki upa, da se bo s tem ukrepom posredno zmanjšala količina zavržene hrane, hkrati pa bo olajšano delovanje humanitarnih organizacij.
Pretečena hrana mora biti jasno označena in na posebnih policah, prodajalec nosi vso odgovornost
Generalna direktorica Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Vida Čadonič-Špelič pojasnjuje, da gre za izdelke kot so testenine, moka, koruzni in pšenični zdrob, kava, trajno pecivo, olje, ješprenj in številni drugi. Pri teh izdelkih, tudi po poteku datuma minimalne trajnosti, varnost ni vprašljiva, je pa vprašljiva kakovost.
Čadonič Špeličeva opozarja, da mora trgovec jasno označiti, da gre za prodajo prek datuma, prav tako morajo biti ti izdelki nameščeni na posebnih prodajnih policah. Prodajalec, ki bo to hrano lahko prodajal še naprej, bo prevzel vso odgovornost, da je bilo to živilo primerno skladiščeno in da je varno za uživanje. Čadonič Špeličeva zagotavlja, da bodo inšpekcijske službe redno nadzirale trgovce, tudi glede prodaje teh živil. Predvidevajo, da bodo trgovci živila prodajali po znižani ceni. "Če jo bodo hoteli prodati, jo bodo morali precej znižati," je prepričan minister Židan. In tisto, česar ne bodo prodajali ali prodali, bodo lahko donirali humanitarnim organizacijam.
Iz Mercatorja za 24ur.com pojasnjujejo, da je bistvo nove uredbe v olajšanju dela humanitarnim organizacijam, ki imajo zdaj zelo malo časa za razdelitev izdelkov za humanitarno pomoč, predvsem tistih skupin živil, ki imajo označbo o izteku roka uporabnosti, pa so lahko dlje uporabna in bodo zato po novem označene z uporabno najmanj do. Dodajajo, da pri tem glede varnosti živil ne sme biti dvoma.
Kako bodo ravnali s temi skupinami izdelkov, v Mercatorju še ne vedo. "To zahteva podrobno preučitev vsake skupine živil posebej in dogovore z dobavitelji," pojasnjujejo. Verjetno pa bo zadeva podobno urejena, kot je urejena za izdelke tik pred potekom roka uporabnosti.
Iz Tuša so za 24ur.com sporočili, da spremembe, ki jih uvaja nov pravilnik, pozdravljajo, vendar poudarjajo, da bodo še vedno v prvi vrsti na prodajnih mestih zagotavljali varno hrano. Pojasnjujejo, da viške hrane že od lanskega leta za humanitarne namene iz supermarketa v Celju in Žalcu predajajo prostovoljcem Lions kluba Mozaik Celje, projekt pa se je nato razširil tudi v Ljubljano.
Na eni strani smeti polne hrane, na drugi strani vrste polne lačnih
Vsak sedmi državljan sveta trpi zaradi lakote, skupno pa na svetu odvržemo kar tretjino vse hrane. Na globalni ravni je vsako leto izgubljenih in zavrženih 1,3 milijarde ton hrane. V Sloveniji je v letu 2011 nastalo za skoraj 168.000 ton odpadne hrane ali kar 82 kilogramov odpadne hrane na prebivalca. Glede na leto 2010 je bilo zavržene hrane za 14 odstotkov manj, a vseeno preveč. Delež odpadne hrane moramo zmanjšati, opozarja Židan, ki se zave, da gre za dolgotrajen proces. Projekt bo uspešen že, če jim bo uspelo preprečiti, da bi hrana, ki je varna za uživanje, končala v smeteh.
Spremeniti bo potrebno razmišljanje ljudi
Na nas kupcih je, da se zavemo tega problema in da v osnovi ne zavrnemo hrane, ki je po pretečenem datumu minimalne trajnosti. Če je bila hrana primerno skladiščena, potem ni razloga, da tudi po roku ne bi bila uporabna. Verjetno ste kdaj že pojedli jogurt, ki je bil že kak dan ali dva po roku trajanja. Preden ga pojemo, pač preverimo, ali je živilo še užitno. Naša čutila nas bodo kaj hitro opozorila, ali se je živilo pokvarilo.
Poleg tega, da odpadna hrana predstavlja veliko obremenitev za okolje, gre tudi za ekonomski vidik te odločitve. In če se zavemo, da bi to hrano povsem ustrezno lahko oporabili tisti, ki si je ne morejo kupiti, je odgovornost za takšno preudarno ravnanje še večja.
Tako minister Židan kot ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak sta prepričana, da bo ta ukrep olajšal humanitarnim organizacijam pri pridobivanju hrane za ljudi v stisk, saj bodo del teh viškov hrane trgovci zagotovo namenili humanitarnim organizacijam.
Uredbo bodo druge države članice EU uveljavile šele 12. decembra letos, Slovenija pa jo je na željo številnih humanitarnih organizacij že uvedla 24. maja letos.
Kaj pravijo potrošniki?
Pa bi potrošniki, kljub temu, da so živila po preteku minimalnega roka, še vedno varna, posegali po njih. Mimoidoči na ljubljanskih ulicah je za 24UR dejal: "Ne, ker raje sveže vzamem." Druga anketiranka pa: "Ne, ne bi me zanimalo. Kupim, kar potrebujem."
KOMENTARJI (1054)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.