Z izkupičkom od prodaje naj bi poravnali del obveznosti LB do deviznih varčevalcev na Hrvaškem.
Z dražbo se nadaljuje postopek, ki ga je začel zagrebški odvetnik Milivoje Žugić, ki zastopa tri hrvaške varčevalce Ljubljanske banke.
V prodaji sta poslovna zgradba v Osijeku v izmeri 650 kvadratnih metrov - njena vrednost je ocenjena na 5,2 milijona kun - ter stanovanje v hiši, površine 186 kvadratnih metrov, ocenjeno na 2,8 milijona kun.
Žugić je povedal, da je poslovno zgradbo na Strossmayerjevi ulici številka 14 v Osijeku kupil edini ponudnik, medtem ko za drugo nepremičnino, stanovanje na glavnem trgu v Osijeku (Trg Anteja Starčevića), ni bilo interesentov.
Poslovna zgradba na Strossmayerjevi ulici številka 14 v Osijeku je prva nepremičnina LB, ki je bila na Hrvaškem prodana na javni dražbi. Po odločbi o javni dražbi je bila ta nepremičnina prodana za tri četrtine ocenjene vrednosti (ocenjena vrednost je znašala 5,2 milijona kun), torej za 3,9 milijona kun (124,8 milijona tolarjev).
Žugić je poudaril, da je sedaj treba počakati na razsodbo Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu, na katerega so se obrnili nekaterih hrvaški varčevalci LB. "V kolikor bo razsodba Evropskega sodišča za človekove pravice pozitivna, čemur se nadejam, se bo Slovenija znašla v zares neugodnem položaju. Razen prihrankov bo varčevalcem morala povrniti tudi nematerialno škodo za duševne bolečine, zaradi kršitve pravic lastništva," je še izjavil Žugić za hrvaški radio in dodal, da "Ljubljanska banka upnikom dolguje okoli 150 milijonov evrov glavnice".
"Čaka nas najprej to, kar že vemo, in to je rubež na Pagu, določen za 16. maj. Tam bodo na prodaj apartmaji v lasti Ljubljanske banke. Nato sledijo nepremičnine v Zagrebu in še nekaterih mestih," je povedal Žugić.
Sodni izvršitelj je sicer zavrnil vse ugovore in predloge za odložitev dražbe v Osijeku, tudi ugovor zastopnika LB, češ da sodni cenilec ni pravilno ugotovil vrednosti ene od nepremičnin. Zanimanje za prostore na Strossmayerjevi je pokazalo neko osiješko lekarniško podjetje, ki je ponudilo nekaj več kot pol milijona evrov.
Direktor LB d.d. Borut Ožura meni, da ta način poplačila iz nepremičnin LB - glavne podružnice Zagreb, ni primeren. Kot je povedal, je že od leta 1991 teklo več različnih poskusov, kako rešiti to zapleteno in občutljivo vprašanje, vendar noben način ni bil sprejemljiv za obe državi.