
Prodi je poudaril, da članstvo neke države tako v Evropski uniji kot v zvezi Nato ni v neskladju. "V EU imamo nekaj članic, ki so nevtralne, večina med njimi pa je obenem tudi v zavezništvu. Sicer ne vemo, kakšen bo Nato čez 10 ali 15 let. Gotovo bodo potrebne spremembe, ki jih bo zahteval politični položaj, vendar pa je v tem primeru bolje biti noter kot zunaj, saj se tako vaš glas sliši in je močnejši, " je Prodi dejal na novinarski konferenci po srečanju s premierom Antonom Ropom, na katerem je sodeloval tudi evropski komisar za širitev Günter Verheugen.
Sogovorniki so se posvetili tudi sklepnemu delu širitvenega procesa, pri čemer je Prodi zagotovil, da do zamud v predvidenem časovnem načrtu ne bo prišlo. Ob tem se je dotaknil tudi referenduma o vstopu Slovenije v EU, ki bo hkrati z referendumom o vstopu v Natu potekal 23. marca. Kot je dejal, "bomo zelo veseli, če boste rekli da. To bo zelo dobro za vas, pa tudi za nas". Vnovič je Sloveniji polaskal tudi Verheugen, ki je dejal, je bila Slovenija v zgodovini vseh dosedanjih širitev EU, ki sega v 60. leta minulega stoletja, gotovo med najbolje pripravljenimi kandidatkami.
Na vprašanje, kako bo napoved ameriškega predsednika Georgea Busha, da so ZDA pripravljene napasti Irak tudi brez nove resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov, vplivala na odnose med EU in ZDA, je Prodi odgovoril, da Unija glede politike do Iraka nima skupne zunanje politike. "To ne pomeni, da je prišlo do razkola med EU in ZDA," je poudaril in dodal, da je močno in aktivno čezatlantsko partnerstvo nujno.
Prodi se je dotaknil tudi nedavnih kritik francoskega predsednika Jacquesa Chiraca na račun kandidatk glede njihovih pogledov na reševanje iraške krize. Kot je dejal, "nad to izjavo nisem bil vesel. Če obstajajo različna mnenja med samimi članicami Unije, ne vem, zakaj tudi prihodnje članice ne bi smele imeti svojih mnenj". EU je demokratična unija, kjer na področjih, kjer ni skupnega urejanja, velja svobodno razmišljanje, je še menil prvi mož bruseljske ekipe.

Rop je na vprašanje, kdaj lahko Slovenci, ki že imamo evropske cene, pričakujemo tudi evropske plače, odvrnil, da je temeljni cilj, zaradi katerega Slovenija vstopa v EU, zagotovitev čim višjega življenjskega standarda prebivalcev. Višje plače in standard pa lahko zagotovita samo dolgoročna gospodarska rast in stabilno okolje, je dodal. Sicer ima Slovenija v primerjavi z ostalimi kandidatkami že sedaj praktično najvišje plače in standard, "kar želimo ohraniti in še povečevati," prav tako pa je država po bruto domačem proizvodu (BDP) na prebivalca že primerljiva s Portugalsko in Grčijo. To lahko Sloveniji dolgoročno zagotovi le članstvo v EU. "Druge alternative ni," je pristavil premier.
Prodi tudi z Drnovškom in Pahorjem
Predsednika Evropske komisije Prodija je sprejel tudi predsednik Janez Drnovšek. Odpotoval pa je tudi v Novo Gorico in Gorico, kjer se je sestal s predsednikom DZ Borutom Pahorjem in z župani z obeh strani meje. Skupaj s Pahorjem je spregovoril prebivalcem obeh Goric ter obiskal skupne policijske enote Slovenije in Italije.
Verheugen in Potočnik o izzivih EU

Evropski komisar za širitev EU Günter Verheugen, ki zaključuje obisk v Sloveniji, se je danes srečal z mariborskim županom Borisom Sovičem, nato pa je imel še pogovore z ministrom za evropske zadeve Janezom Potočnikom. Pogovarjala sta se o prihodnjih izzivih EU in Slovenije, Potočnik pa je komisarja med drugim seznanil s spremembami slovenske ustave, sicer pa sta oba sogovornika izpostavila izid pogajanj, ki je po njunem mnenju dober, uravnotežen in pomemben za obe strani.
Potočnik je še povedal, da je Verheugen veliko pripomogel k temu, da smo se znašli v situaciji, da lahko čez dober mesec dni podpišemo pogodbo o pristopu in da se bomo lahko priključili EU 1. maja prihodnje leto. Dejstvo je, da prihaja komisar v pravem času, in sicer v času, ko se Slovenija nahaja pred referendumsko odločitvijo. "Njegovega obiska ne razumem kot neko kampanjo, temveč predvsem kot podporo našim prizadevanjem, da bi ljudem čimbolj približali vedenje o EU," je še dodal Potočnik.
Za konec še srečanje z Ruplom
Verheugena je danes sprejel tudi zunanji minister Dimitrij Rupel, ki je v pogovoru s komisarjem poudaril, da se Slovenija intenzivno pripravlja na članstvo v Evropski uniji in tudi na svoj status opazovalke v institucijah povezave, dokler na postane polnopravna članica. Rupel je ob tem poudaril, da Slovenija pričakuje polnopravno sodelovanje na prihodnji medvladni konferenci, Verheugen pa mu je zagotovil, da bodo imele tako nove kot sedanje članice unije na omenjeni konferenci enakopraven status.