Že v mladih letih je izstopal po izjemni energiji, bistrosti in spretnosti. Po besedah Bojana Tršinarja, direktorja kirurške klinike je Arnež že v mladosti veliko obetal: "Že takrat sem si mislil 'iz tega fanta pa nekaj bo'. Seveda, nisem si mogel predstavljati, da bo njegova kariera tako bliskovita - kot najmlajši je postal predstojnik klinike za plastično kirurgijo, izredno hitro doktoriral, prišel do rednega profesorja. V stroki, kot je kirurška je to redko."
Stanovski kolegi pravijo, da je deloholik - prvi pride in zadnji odide. Njegova ožja specialnost in hobi obenem je mikrokirurgija. Enkrat tedensko operira in opravlja ambulantno delo. Kot strokovni direktor največje slovenske bolnišnice je na očeh javnosti predvsem zadnje 4 leta. "Naloga strokovnega direktorja je bdenje nad enakomernim razvojem vseh strok in nad tem, da gre strokovni razvoj naprej," pravi Arnež.
Napredek pa mu narekuje hiter in odločen tempo dela in morda mu je prav zato včasih težko slediti. "Zagotovo sodelovanje z njim ni najenostavnejše. Lahko ga opredelim celo kot zelo naporno. Po drugi strani pa seveda kot izjemno konstruktivno, jasno in pozitivno," pove Jelka Mlakar, glavna medicinska sestra v KC.
Ožje strokovno delo največkrat rešuje doma, popoldan in ponoči. Generalni direktor Kliničnega centra prof. Primož Rode se ga spominja kot marljivega zdravnika, ki mu skrb za pacienta nikoli ni bila tujka: "V tem obdobju, ko je strokovni direktor KC, je svoje kvalitete gotovo pokazal, občasno pa je seveda z njim težko, kakor je verjetno tudi z mano. Je izredno delaven, včasih je mogoče ravno zaradi dela, ki ga ima, nekoliko bolj nervozen, vendar je zelo prijetno sodelovati z njim."
Očitke javnosti, da se zdravstvo v zadnjih letih razkraja, Arnež ocenjuje kot preoblikovanje in približevanje delu pod Evropskimi pogoji - 40-urni delavnik, manj dežurstev, turnusno delo. Problemov je veliko, pravega denarja pa ni. Po njegovo je sporen tudi status samostojnih klinik. Arnež meni, da bi morala na primer tudi pediatrična klinika in onkološki soditi v okvir Kliničnega centra, tako da bi na enem mestu združili diagnostiko, intenzivno terapijo in operativo.
Meni, da bi se večino odprtih vprašanj v zdravstvu lahko rešilo z boljšo organizacijo. Verjetno trenutno tudi na področju slovenske perinatologije ob tragični smrti porodnice, a takšni dogodki se lahko in se pojavljajo povsod po svetu, pravi Arnež.
"Razumljivo je, da tak dogodek razjasnimo in da ugotovimo ali obstaja kakršnakoli shema, ki bi lahko ponovno privedla do enakega dogodka in da to preprečimo. Nisem ravnal tako zato, da bi padale glave, ampak da bi te glave zaščitil."
Strokovni direktor, višji svetnik, ambasador RS za znanost, doktor znanosti in zdravnik je o sebi precej kritičen - zadovoljen z delom, ki ga opravlja, a nikoli preveč zadovoljen: "Daleč od tega, da bi si mislil, da je vse tisto, kar sem naredil ali skušal narediti prav ali genialno. Prepričan sem, da bi se marsikaj dalo narediti boljše."
Je poročen, oče dveh otrok, v prostem času, ki ga je bolj malo, pa mu je najbližja poezija.
