Profesor dr. Rajko Pirnat: Razrešitev direktorja NPU ni zakonita

Ker so številni pravniki mnenja, da je bila razrešitev direktorja NPU nezakonita, smo za strokovno razlago postopka razrešitve prosili tudi uglednega pravnika, profesorja in predstojnika Katedre za upravno pravo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani Rajka Pirnata. 

"Mislim, da zakon, ki ureja Nacionalni preiskovalni urad, ne dovoljuje uporabe posebnega razloga za razrešitev, po katerem lahko minister nekrivdno predlaga vladi razrešitev generalnega direktorja policije, tudi za to, da generalni direktor policije nekrivdno razreši direktorja NPU. Kar pomeni, da razrešitev ni skladna z zakonom,"  je dejal.

Profesor Pirnat opozarja, da je v pravu treba ločiti določbe zakonov, ki so materialne narave in tiste, ki so procesne narave. Materialne določbe urejajo pravice, obveznosti in pristojnosti, medtem ko procesne določbe urejajo postopek, po katerem se te izvajajo. "Določba 5. odstavka 82. člena Zakona o javnih uslužbencih, ki ureja pravico funkcionarja, da v enem letu od nastopa funkcije razreši določene uradnike na položaju (v primeru direktorja organa v sestavi ministrstva, to sicer stori vlada na predlog ministra), je nedvomno materialnopravne narave, saj določa pravico ministra. 49. člen Zakona o organiziranosti in delu v policiji pa govori le o postopku, torej o procesnih določbah, ki veljajo za imenovanje in razrešitev direktorja organa v sestavi in ki da se uporabljajo tudi za imenovanje in razrešitev direktorja NPU. Ker je, kot že rečeno, določba 5. odstavka 82. člena ZJU o možni predčasni razrešitvi direktorja organa v sestavi materialnopravne narave, je glede na 49. člen Zakona o organiziranosti in delu v policiji, po mojem mnenju ni mogoče uporabiti za razrešitev direktorja NPU," pojasnjuje. 

O domnevno sporni razrešitvi direktorja bo verjetno odločalo sodišče 

Ali se bo razrešeni direktor NPU Darko Muženič odločil za tožbo in na sodišču uveljavljal svoje pravice, še ni znano. A več pravnikov je mnenja, da so pri njegovi razrešitvi uporabili določbo, ki velja samo za funkcionarje, ki imenujejo direktorja. Torej le za ministre. In da je zato ta, za razrešitev, dovoljena le funkcionarjem. Ne pa predstojnikom organov, ki sploh niso funkcionarji. Minister lahko torej brez težav razreši generalnega direktorja policije v prvem letu, ko se vlada zamenja. Po mnenju pravnikov pa to ne velja tudi za vse ostale vodstvene položaje v policiji. 

Pirnat pojasnjuje, da je temeljni problem v nejasni določbi 49. člena Zakona o organiziranosti in delu v policiji, ki določa, da se za postopek imenovanja in razrešitve direktorja NPU uporabljajo določbe zakona, ki ureja sistem javnih uslužbencev (trenutno je to Zakon o javnih uslužbencih - ZJU), o imenovanju in razrešitvi direktorja organa v sestavi. Čeprav je lahko težava, da je te določbe težko neposredno uporabljati, ker govorijo o vlogi ministra kot funkcionarja. In ne o vlogi predstojnika organa v sestavi ministrstva, kot je generalni direktor Policije.

"Po mojem mnenju je v obravnavanem primeru temeljno vprašanje, ali se navedeni sklic na ZJU, glede uporabe postopka imenovanja in razrešitve, nanaša tudi na uporabo 5. odstavka 82. člena ZJU, ki govori o razrešitvi, med drugim tudi predstojnika (direktorja) organa v sestavi ministrstva, v enem letu od nastopa funkcije ministra, na katerega predlog je bil ta predstojnik imenovan. Ne glede na druge možne razrešitvene razloge, ki jih določa ZJU za prenehanje položaja direktorja organa v sestavi ministrstva. Jaz menim, da ne," pravi. 

In če se bo Muženič odločil za tožbo in se bo sodišče strinjalo s pravno razlago profesorja Pirnata, se bodo karte na NPU spet premešale.  

Afera, ki je Venigerja odnesla s položaja generalnega direktorja, Travnerju očitno ne škodi 

Vlada pod vodstvom Janeza Janše je že takoj na začetku mandata poskrbela, da so zamenjali prvo damo policije Tatjano Bobnar, kmalu zatem so se znebili še prvega moža Uprave kriminalistične policije Boštjana Lindava in nato so odslovili še direkorja NPU Muženiča. In to takoj po tem, ko se je razvedelo, da Nacionalni preiskovalni urad preiskuje vladne posle nabave zaščitne opreme, kjer bi se med osumljenci kaznivih dejanj seveda lahko znašli tudi nekateri ministri.

Vladajoča politika tako zdaj povsem obvladuje slovensko policijo. Policijo pa vodi človek, ki se je pred leti, ko je delal v Ženevskem centru za demokratični nadzor nad oboroženimi silami (DCAF), zapletel v afero zaradi izplačevanja previsokih plač. Na Ministrstvu za notranje zadeve in Komisiji za preprečevanje korupcije so ugotovili hude nepravilnosti pri izplačilih, do katerih Travner in njegov sodelavec Stanislav Veniger nista bila upravičena. Čeprav sta delovala v Ljubljani, sta delodajalcu prikazovala, kot da službujeta v Švici. Afera je celo odnesla s položaja takratnega generalnega direktorja policije Venigerja, oba pa sta morala denar vrniti. Travnerju pa ta afera očitno ne škoduje. Vsaj pod to vlado ne.