Bruseljski bilten še navaja, da gre za skupaj 13 evropskih projektov, za katere naj bi Evropska komisija v torek predložila tudi finančne načrte. Vse projekte, med njimi tudi izgradnjo drugega tira železniške proge Divača-Koper ter posodobitev proge Ljubljana-Budimpešta, naj bi EU financirala do 30 odstotkov. 50 odstotkov naj bi prispevale države, 20 odstotkov pa zasebni sektor. Evropska investicijska banka pa naj bi za prometne projekte dala na voljo ugodne kredite, in sicer v skupni višini 50 milijard evrov v obdobju od leta 2003 do 2010, prav toliko posojil pa naj bi namenila tudi za raziskovalne projekte.
"Seveda smo veseli, da so naša prizadevanja obrodila sadove ter, da so projekti, predvsem železniški projekti na področju tem omrežja v Evropi, uvrščeni na prednostni seznam," je ob tem poudaril minister za promet Jakob Presečnik. "To pomeni, da bo čez nekaj let možna gradnja tudi drugega tira Koper - Divača ter posodobitev proge od Ljubljane do madžarske meje oziroma do Hodoša in potem do Budimpešte".
Evropska komisija molči o seznamu
Evropska komisija je sicer včeraj napovedala, da bo seznam v torek resnično sprejemala, vendar ni želela niti nakazati, kako dolg bo "hitri seznam" in kateri projekti se bodo znašli na njem. "Hitri seznam" je komisija sicer oblikovala na podlagi širšega prednostnega seznama z 29 projekti, ki naj bi bili dokončani do leta 2020 in ki je bil objavljen 1. oktobra. Ob tem komisija poudarja, da "hitri seznam" ne pomeni krčitve prioritet, temveč le izbiro tistih projektov, ki lahko dajo rezultate v kratkem času, konkretneje obdobju treh let, ter se lahko začnejo izvajati takoj.
Slovenija si je močno prizadevala, da bi bil na "hitro listo" uvrščen tudi "njen" projekt. Vlada je tako v Bruselj sporočila, da je projekt pripravljena in sposobna izvesti, pri čemer naj bi prva dela stekla v letu 2005, projekt pa naj bi bil sklenjen v letu 2012. Izgradnja drugega tira Divača-Koper naj bi stala 376 milijonov evrov, posodobitev proge Ljubljana-Budimpešta pa 275 milijonov evrov.
