Program Botrstvo: v 15 letih pomagali več kot 14.000 otrokom

Milena Štular si je pred 15 leti zaželela, da bi lahko vsak otrok odšel na počitnice. Idejo, da bi tistim družinam, ki si tega ne morejo privoščiti, pomagali botri, je predstavila pokojni humanitarki Aniti Ogulin, ki jo je pri tem podprla. "Nihče si ni mislil, da bomo kupovali tudi hrano in šolske potrebščine," je dejala Štular, sicer upokojena gospodarstvenica.

Od takrat je v danes največjem humanitarnem programu za otroke več kot 10.200 botrov pomagalo več kot 14.400 otrokom. Donatorji so razdelili več kot 39 milijonov evrov.

Še vedno pa na Botrstvu opozarjajo na vse večjo socialno neenakost med otroki.

Koordinatorica programa Tina Plevnik je na dogodku poudarila, da se mnogi otroci doma ne počutijo varno, poleg tega se slabo počutijo tudi v šoli. Zanje je obiskovanje interesnih dejavnosti še posebej pomembno, vendar mnogokrat nedostopno, zato pri tem pomagajo na Botrstvu.

Plevnikova je spomnila, da interesne dejavnosti vplivajo na samozavest otrok, ki podpore v svojem okolju praviloma ne dobijo. "Vsak potrebuje nekoga, ki vanj verjame," je poudarila Plevnikova.

Po besedah ambasadorja Botrstva Petra Prevca, sicer nekdanjega smučarskega skakalca, program številnim otrokom omogoča svetlejšo prihodnost. Ravno šport je za otroke in mladostnike pomemben predvsem zaradi druženja in igre. "Naučiš se postaviti zase in sprejeti posledice dejanj," je o pomenu športa za otroke dejal Prevc.

Po besedah ambasadorja Botrstva Aljoše Bagole, sicer avtorja več knjig o duševnem zdravju, je pomembno, da otroci v stiski ne ostanejo sami. To mnogim omogoča ravno Botrstvo. "Ujetost, občutek zapuščenosti in nezmožnost napredovanja se s programom prikaže v drugačni luči, torej kot možnost za rešitev, kot možnost vere vase, da sebe ne vidiš kot breme staršem, kot nekoga, ki ne pripada in ne sme biti viden," je poudaril Bagola.

Govorci so tudi omenili, kako je v javnosti večkrat slišati, da je izobraževanje v Sloveniji brezplačno, vendar to ne velja za vse. Nekateri otroci in mladostniki, ki prihajajo iz oddaljenih krajev, denimo nimajo možnosti za bivanje v dijaških in študentskih domovih.

Plevnikova je pri tem dejala, da so tudi v stiku z mladostniki, ki si želijo pridobiti izobrazbo, vendar ne želijo biti svoji družini v breme, zato namesto nadaljevanja študija raje poiščejo delo. Ravno izobrazba pa je lahko njihov izhod iz revščine.