'Programiranje bo čez 10 let del skoraj vsakega delovnega mesta'

13|37 opravlja tehnološko svetovalno delo za številna podjetja, a kot pravijo, je doma čedalje težje pridobiti kader, zato so prišli v Slovenijo. Toda Slovenija v svetu informacijske tehnologije ne velja ravno kot velesila. "Podali smo se na popotovanje in obiskali številne vzhodnoevropske dežele, Poljsko, Litvo in Bolgarijo, toda ugotovili smo, da tudi tam vlada veliko povpraševanje po kadrih, številna velika podjetja so že tam. Toda v svojih vrstah smo imeli Slovenca Nejca (Palirja), ki je pri nas zaposlen že devet let. Vprašal je, ali poznamo Slovenijo, njegovo državo? Nismo je. Napisal je obsežen poslovni načrt in ko smo prišli, smo spoznali, da je tukaj podjetništvo zelo razvito in da je država prava za nas," pravi generalni direktor podjetja 13|37 Micael Holmstöm. 

Prostori podjetja so za tradicionalne slovenske razmere nenavadni, zaposleni delajo med drevesi, najdemo prostor za meditacijo, masaže in kotičke, ki spominjajo na dnevne sobe. Več kot očitno so ubrali švedski pristop. "Delamo večinoma za švedska podjetja, smo pa tudi na Norveškem v Angliji in Nemčiji. Zelo smo navdušeni nad talentom, ki ga ponuja Slovenija. Delavnost in znanje angleščine sta neverjetna. Švedov nočem označiti za lene, a po tem, kar vidim tukaj pri vas, bi se tudi doma lahko malo zdrznili. Slovenci ste zelo delavni in strastni, pripravljeni narediti nekaj več," o izkušnjah s slovenskimi sodelavci pravi Holmstöm.

Nejc Palir, zaposlen v švedskem podjetju, je soustanovitelj tehnološkega središča Ljubljana.tech. Povprašali smo ga tudi o tem, kako po letih dela na Švedskem gleda na slovensko tehnološko sceno in o vlogi države, ki bi jo morala imeti pri tehnološki preobrazbi gospodarstva.

Na kakšni podlagi trdite, da bodo podjetja, ki do leta 2030 ne bodo digitalizirana, težko obstala?

To je že kar dobro utečena praksa. To potrjujejo tudi številne raziskave recimo Gartnerjeva (podjetje za raziskave v tehnološkem sektorju). Gre za to, da danes podjetja ne gledajo več na informacijsko-tehnološke oddelke kot na strošek, ki je nujno zlo, ampak na gonilno silo svojega podjetja. Vedo, da bodo tehnološka orodja, postopki in zaposleni, ki niso del podjetja, postali predragi. Pri Gartnerju predvidevajo, da tisti, ki ne bodo začeli razmišljati kot tehnološka podjetja, ne bodo pripravljeni, da so spremembe del vsakdanjika in ne bodo sprejeli agilen način poslovanja, ne bodo obstali v novi resničnosti.

Kaj prinaša Ljubljana.Tech?

To je neprofitna organizacija v okviru švedskega podjetja 13|37. Naš namen je najprej ozaveščati mlade o tem, kaj tehnološki sektor ponuja, in dopolniti znanja. Slovenija je izjemno močna, ko pride do nekih matematičnih ali logičnih tekmovanj v osnovni šoli in srednji šoli, potem pa se to izgubi, saj mladi raje izbirajo družbene vede in znanja, ker ne vedo, kaj bi radi počeli. Mi pa želimo vzpodbuditi mlade, da ni potrebno izbirati teh splošnih smeri, ki so na prvi pogled varne, ampak jim želimo pokazati, kaj jih čaka v tehnološkem svetu, da so pripravljeni na te izzive, da je v Sloveniji več tisoč prostih delovnih mest, ki jih ne moremo zapolniti, da v industriji vlada izjemno udobje, dobro plačano v primerjavi z ostalimi sektorji. To je industrija, ki nenehno raste, industrija, kjer te na družbenih platformah vsak teden nekdo vabi v svoje vrste. Drugi del pa je nudenje platforme, kjer lahko deliš svoje izkušnje ali pridobivaš nove izkušnje. Ti prostori bodo nedvomno privabili tudi odločevalce in pomembneže iz tujine.

Torej želite ponuditi tudi neke vrste formalno izobraževanje?

Tehnološki svet se premika s svetlobno hitrostjo. Tu smo tudi zato, da izzovemo univerze. Kar je bilo res en teden nazaj, morda danes več ne velja. Učni načrti univerz ne morejo slediti tem hitrim spremembam. Mladi, ki danes vstopajo na trg kljub formalni izobrazbi, nimajo izobrazbe ali dovolj relevantnih izkušenj, da bi se zaposlili v teh podjetjih. Torej imamo na eni strani ogromno pomanjkanje kadra, na drugi pa imamo kader, ki ne izpolnjuje pogojev za vstop v ta svet. Mladim želimo omogočiti, da k svoji formalni izobrazbi dodajo še neformalno znanje, ki jim bo omogočilo boljše pogoje za vstop na trg.

Zakaj ste izbrali ravno Ljubljano, zakaj ne kakšnega drugega evropskega velemesta, denimo Berlina, Dunaja ali vzhodnoevropskih prestolnic, kjer je tehnološkega talenta zagotovo več kot v Sloveniji?

Res je, da imajo tista okolja na milijone strokovnjakov na trgu, medtem ko pri nas govorimo o tisočih. Res je tudi, da tam najdemo že nekoga, ki postavlja nove temelje, ki vzpostavlja nove delovne odnose, zgled drugim industrijam. Sam sem se leta 2013 preselil iz Slovenije in kruh poiskal v majhnem butičnem podjetju na Švedskem s 30 zaposlenimi, tam rasel in dobival pomembnejše vloge, s tem pa sem tamkajšnjo delovno kulturo in bolj spoštljiv odnos želel vrniti tudi v Slovenijo. In podjetje 13|37 mi je omogočilo, da sem lahko to zgodbo kopiral na slovenski trg, za katerega verjamem, da je zelo poseben na globalni ravni.

Po čem se torej Slovenci razlikujejo od Švedov?

Tukaj so posamezniki, ki so tako zelo drugačni in jih ne spoznaš nikjer drugje na svetu. Gre za neko mešanico zagona, ega, splošnega znanja, izobrazbe in tekmovalnosti, skratka izjemno zanimiv profil, za katerega smo ugotovili, da je zelo zanimiv tudi na trgu.

Kako izbirate zaposlene, kakšen profil iščete?

Za nas ni pomembno le, da si programerka ali programer. Danes so zaposleni povezani tudi s kakovostjo proizvoda, uporabniško izkušnjo, vodenjem ekip in ljudi. Mi smo investirali v zgodbo zato, ker je bilo treba nekaj premakniti, ker so v Ljubljani izginili prostori, ki so razvijalcem nudili priložnosti za druženje, izmenjavo znanj in kovanje novih idej. Poligon, Hekovnik, Kiberpipa in ABC pospeševalnik so vsi odlični pionirji v naši industriji, brez katerih tega gibanja zagotovo ne bi bilo, ker so dokazali, da se da.

Kako uspešna je Slovenija pri zagotavljanju tehnološke podpore gospodarstvu?

Ogromno prostora za izboljšave je že pri vzpodbujanju tehnološke pismenosti v osnovnih in srednjih šolah ter sestavi programov podpore tehnoloških podjetij. Kako primerljivi smo s tujino? Zaposleni v Sloveniji v tehnološki industriji hitro presežejo maksimalen dohodninski razred, hitro padejo na področje, kjer je naenkrat ekonomsko bolj zanimiva tujina. Mislim, da je ogromno prostora za podporo takšnim iniciativam, kot jo imamo mi, in drugim podjetjem, zagotovo pa je treba začeti odpirati dialog z univerzami in osnovnošolskimi ter srednješolskimi programi. Treba je tudi določiti pomen računalniške pismenosti. V roku 10 let bo programerska pismenost na takem nivoju, kot je danes poznavanje Worda ali Excela. Osnove programiranja bodo čez 10 let del skoraj vsakega delovnega mesta.