Bi mladi lahko prišli do lastne hiše za le 50 tisočakov – in kaj o tem menijo župani?

V Sloveniji mlade družine izjemno težko pridejo do lastniškega stanovanja, zato jim na pomoč želijo priskočiti na Inštitutu Back To The Village (BTTV) s projektom Hiše za mlade družine. Realizacija bi zajemala tri faze: občina uredi ustrezno zemljišče, ki se ga odstopi za namen reševanja stanovanjske problematike, z evropskimi sredstvi, donacijami, državnimi razpisi in dobrodelnimi prireditvami se plačajo komunalna infrastruktura in dovozne poti, na zemljišču pa se nato postavi naselje približno 50 hiš, površine približno 65 kvadratnih metrov, kjer bi vsaka stala približno 50.000 evrov, kar bi bila po besedah Ernesta Škrjanca z Inštituta BTTV končna cena za družino.

V zvezi s projektom smo se obrnili na več županov občin, kjer je stanovanjska problematika (mladih) še posebej pereča in je povpraševanje po stanovanjih posledično zelo visoko, cene pa temu primerno prav tako.

V Ljubljani menijo, da je javni denar treba vlagati v najemna stanovanja

V Mestni občini Ljubljana (MOL) so naša vprašanja posredovali tamkajšnjemu Javnemu stanovanjskemu skladu (JSS) in nam posredovali njihov odgovor. Na JSS Ljubljana ocenjujejo, "da usmerjanje javnih sredstev v projekte, katerih cilj je prodaja nepremičnin, ni sprejemljivo". Po njihovih besedah je eden od temeljnih ciljev stanovanjske politike namreč odprava primanjkljaja najemnih stanovanj.

"Ob upoštevanju dejstva, da je v Sloveniji prisoten zelo visok delež zasebnih stanovanj, je edino sprejemljivo, da se javna sredstva usmerja v projekte, s katerimi se povečuje fond javnih najemnih stanovanj," so zapisali. Namesto zagotavljanja dodatnih novih zasebnih stanovanj pa je, kot menijo, najprej treba poskrbeti za sprejem ukrepov, s katerimi se bo spodbudilo oddajo nenaseljenih zasebnih stanovanj. "Reševanje stanovanjskega vprašanja mladih z zagotavljanjem javnih najemnih stanovanje je – v primerjavi z zagotavljanjem lastniških stanovanj – bistveno bolj primerno za ciljno skupino mladih," so vnovič poudarili na ljubljanskem JSS.

Ob tem sicer ni zanemarljivo dejstvo, da je najemniški trg v Sloveniji popolnoma neurejen in da je obrok kredita navadno nižji kot mesečna najemnina. Kot so nedavno raziskali novinarji rubrike 24UR Inšpektor, so ljudje ob nereguliranem, črnem najemnem trgu, na katerem so pogosto nezaščiteni in brez pravic, praktično prisiljeni v nakup stanovanja, tudi ko to zanje ni prva oziroma najboljša izbira.

Na ljubljanski občini na vprašanje, kako sicer rešujejo stanovanjsko problematiko mladih, odgovarjajo, da imajo trenutno oddanih 36 namenskih najemnih stanovanj za mlade, ki so pravico do najema pridobili z uspehom na 1. javnem razpisu za mlade iz leta 2017 ter 14 namenskih najemnih stanovanj za mlade po 2. javnem razpisu iz leta 2020. "Tovrstni razpisi so naša stalnica in jih bomo objavljali predvidoma na dve leti. Na dve leti je predvidena tudi objava javnih razpisov za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, na katerih prav tako lahko kandidirajo mladi,"  še dodajajo.

"Finančna konstrukcija gradnje ne more temeljiti na donacijah, razpisih, evropskih sredstvih in dobrodelnih prireditvah" 

Na Mestni občini Koper pa poudarjajo, da bodo, "če bo šlo vse po načrtih", na območju nad Dolinsko "v kratkem začeli gradnjo stolpiča s 75 neprofitnimi najemnimi stanovanji, republiški sklad pa bo v neposredni bližini zgradil še blok s 47 javnimi najemnimi stanovanji za mlade družine in mlade". Na tem območju v prihodnje načrtujejo še gradnjo dodatnih dveh stolpičev, v katerih bi uredili 45 javnih najemnih stanovanj in 30 oskrbovanih stanovanj za starejše občane. V okviru OPPN Barka pa nameravajo zgraditi tudi novo stanovanjsko sosesko, "ki bo pomembno zmanjšala razkorak med ponudbo in povpraševanjem po novih stanovanjih v občini".

Kot obljubljajo, bodo "reševanju stanovanjskih stisk mladih tudi v prihodnje namenjali posebno pozornost in sodelovali z investitorji, ki so pripravljeni zgraditi in na trgu ponuditi družinam primerna in cenovno dostopna stanovanja". O projekt Inštituta BTTV pa pravijo, da "je vsekakor zanimiv, vendar v tem trenutku še preveč nedodelan, saj finančna konstrukcija gradnje ne more temeljiti na 'donacijah, razpisih, evropskih sredstvih in dobrodelnih prireditvah'". Bodo pa razvoj tega projekta, kot so zapisali, spremljali in ne izključujejo možnosti sodelovanja, "če bo investitor v prihodnosti predstavil bolj oprijemljiv način njegove realizacije".

V Kranju bi potrebovali "bolj konkretno pobudo"

Tudi na kranjski občini menijo, da "primanjkuje zlasti javnih najemnih stanovanj, ki so dober odgovor za reševanje stanovanjskega problema mladih, socialno ogroženih ali samskih ljudi z nizkimi dohodki".  

Glede pobude Inštituta BTTV pa: "Potrebovali bi konkretno pobudo investitorja oziroma lastnika zemljišča kot predlog za vključitev v prostorski akt. Konkretna zasnova namreč ni zadostna podlaga za vključitev v spremembe prostorskega akta. Potrebovali bi arhitekturno urbanistično zasnovo ter konkretno lokacijo posega od lastnika zemljišča oziroma investitorja, saj naša občina trenutno nima primernega območja za tovrstno gradnjo." Kot so še zapisali, bi bila za tak projekt potrebna sprememba občinskega podrobnega načrta (OPN), mogoče v določenem delu tudi zakonodaje. "Podatkov je premalo, potreben bi bil podrobnejši pregled projekta," menijo.

V Kranju sicer nameravajo ustanoviti Javni stanovanjski sklad Mestne občine Kranj "ter z učinkovitim upravljanjem, odkupi in novogradnjami zagotoviti večje število najemnih stanovanj". Nov stanovanjski zakon bo namreč občinskim stanovanjskim skladom omogočil večje zadolževanje, in sicer do 50 odstotkov vrednosti svojega premoženja, kar je že dovolj za začetne investicije v nova najemna stanovanja, pojasnjujejo.

Za Kranj to pomeni, da bi novogradnjam lahko namenili približno 20 milijonov evrov. "Javni stanovanjski sklad bi potem tudi prevzel upravljanje nad obstoječimi in novimi stanovanji, z njegovo ustanovitvijo pa se bodo odprle tudi možnosti za odkupe raznih stavb in zemljišč," pravijo na kranjski občini.

V Trzinu in Kamniku skeptični, v Domžalah so predstavnike inštituta povabili na sestanek

Peter Ložar, župan občine Trzin, meni, da je projekt "v osnovi zanimiv, razmišljanja so že potekala v podobno smer, je pa morda nekoliko nerodno predstavljen". Kot je poudaril, govori o objektu, velikem 65 kvadratnih metrov, na tlorisu pa je objekt, velik 105 kvadratnih metrov. "Vprašljiva se nam zdi tudi realizacija v okvirih, ki so predstavljeni. Občina Trzin je prostorsko zelo determinirana občina. Najboljša kmetijska zemljišča na eni strani in gozdovi ter bogata hidrologija na drugi strani zelo omejujejo površine za stanovanjsko gradnjo, ki cene zemljišč, ki so primerna, dvigujejo visoko," je dejal Ložar.

Trzinski župan je skeptičen tudi glede finančne izvedbe projekta: "Glede na trenutno stanje zakonodaje, ki določa tudi gradnjo ničenergijskih hiš, in siceršnji dvig cen v gradbeništvu, se nam porajajo dvomi, ali bi objekt imel zadostno kvaliteto ob predlagani ceni oziroma ne daje garancije, da ta na koncu ne bi bila precej drugačna," izpostavlja Ložar. Po njegovih besedah občina Trzin dovolj velikega stavbnega zemljišča za tak projekt nima v lasti. Stanovanjsko problematiko mladih pa rešujejo predvsem v okviru bonus točk za mlade družine pri razpisih za neprofitna stanovanja.

Na kamniški občini medtem pravijo, da so takšni projekti "vsekakor zelo dobrodošli, zato z naklonjenostjo gledamo nanje". A, kot dodajajo, "je pri tem treba upoštevati veljavno zakonodajo in finančne zmožnosti vseh vpletenih partnerjev".

Tudi sami sicer zaznavajo perečo stanovanjsko problematiko, "saj v zadnjih desetih letih ni bilo narejenih večstanovanjskih objektov". Posledično povpraševanje presega ponudbo "in so cene primerljivo (pre)visoke, kar še posebej obremenjuje mlade družine ter družine z nižjimi dohodki". Kot opažajo, "je Občina Kamnik za življenje privlačna zaradi svoje lege ob vznožju Kamniško-Savinjskih Alp, dobrih prometnih povezav in možnosti, ki jih nudi". Dodali so, da pripravljajo prostorske dokumente, da bi bila čim prej možna gradnja večstanovanjskih objektov v tako imenovani Utokovi Jami in ob Ljubljanski cesti.

Kot zagotavljajo, se aktivno lotevajo te problematike tudi na način zagotavljanja neprofitnih stanovanj. "Občina Kamnik je lastnica 161 neprofitnih stanovanj, ki jih med drugim zaseda 12 mladih družin (ob tem je potrebno navesti, da je bila ta številka oz. delež seveda v času same dodelitve stanovanj bistveno višji)," so še povedali.

Domžalski župan Toni Dragar pa nam je sporočil, da jih je ekipa BTTV že kontaktirala in da bodo v kratkem izvedli sestanek, na katerem mu bodo podrobneje predstavili, kakšna je idejna zasnova projekta. 

V Grosupljem projekt idejno podpirajo, a za njih ni ustrezen

"Projekt idejno podpiramo, žal pa za nas ni ustrezen, saj primernih zemljišč nimamo na voljo," pa odgovarjajo na grosupeljski občini. "Reševanje stanovanjske problematike občanov je sicer ena izmed prednostnih opredelitev občine, še zlasti mladih družin," trdijo.

Mladim se skuša pomagati do stanovanja "tudi z racionalnim prostorskim načrtovanjem", so navedli, kaj točno to pomeni, pa niso pojasnili. "V okviru javnih razpisov za oddajo neprofitnih stanovanj mlade družine izpostavljamo kot prednostno skupino," še dodajajo.

Matej Osolnik z urada župana na občini Medvode, pa je preračunal, da "zasnovani model predpostavlja, da občina sodeluje z vložkom v obliki primernega zemljišča za gradnjo v velikosti približno 15.000 kvadratnih metrov". Kot že nekaj sogovornikov pred njim, je tudi on izpostavil, da v njegovi občini tako velikega zemljišča nimajo v lasti. "Hkrati pa so državni organi, ki podajajo mnenja o načrtovanih širitvah poselitvenih območij, postali zelo strogi pri širitvah naselij. Zelo težko bi jih verjetno prepričali v takšno širitev obstoječih naselij, saj je v naši občini še vedno zelo veliko nepozidanih zemljišč ob obstoječih stanovanjskih gradnjah, ki so razpršena po območju celotne občine," je dejal predstavnik medvoške občine.

"Najbolj pogosta oblika reševanja stanovanjske stiske mladih družin je tudi v naši občini urejanje stanovanj v nezasedenih zgornjih nadstropjih ali mansardah družinskih hiš v lasti staršev, gradnja prizidkov k obstoječim stanovanjskim hišam ali gradnja novih hiš na zazidljivih zemljiščih v družinski lasti," ugotavlja sogovornik. "Trg najemnih stanovanj je v naši občini dokaj nerazvit oziroma se počasi razvija v zadnjih letih," je še zaključil Osolnik.

BTTV: "50.000 evrov je magična meja, ki je ne želimo spreminjati"

Po prejetih odzivih smo se še enkrat obrnili na Ernesta Škrjanca z Inštituta BTTV, ki ostaja optimističen. "Po objavi vašega članka pred nekaj dnevi se nam je javilo več projektantov in arhitektov, ki jih zanima sodelovanje z nami," je dejal.

Kot pravi, se že "zelo konkretno" pogovarjajo z več občinami, sicer z bolj obrobnih predelov Slovenije, kjer bi ideja lahko zaživela tudi v praksi. "Utopija je, da bi vsaka občina imela za takšen projekt primerno zemljišče. Dejstvo pa je, da vsaj 10 odstotkov slovenskih občin takšno zemljišče ima," meni Škrjanec.

Ustanovitelj Inštituta BTTV vztraja, da je, glede na to, kako je projekt zastavljen, torej ob izdatni pomoči občine, donatorjev ali denarja od države oziroma EU, cena 50.000 evrov, ki bi jo morala plačati mlada družina, realna za postavitev hiše v velikosti 70 kvadratnih metrov. "Projektanti, s katerimi se pogovarjamo, pa še bolj preferirajo vrstne hiške. V tem primeru bi se ta kvadratura lahko še nekoliko povečala," pravi Škrjanec. Postavljene cene pa ne bi dvigovali. Kot je dejal, je teh 50 tisočakov "magična meja, ki bi se je radi držali".

Na očitek, da sam projekt ni dovolj oprijemljiv, da bi ga občine lahko izpeljale, pa na Inštitutu BTTV odgovarjajo, da tudi konkretni pogovori z donatorji že tečejo, prav tako intenzivno preverjajo evropske razpise, prek katerih bi lahko počrpali sredstva za izvedbo projekta.