V tretjino prometnih nesreč v Sloveniji so vpleteni pijani vozniki

Poročilo o prometni varnosti mednarodnega združenja IRTAD ugotavlja, da število prometnih nesreč s smrtnim izidom v večini držav upada, a to še ne pomeni, da se lahko veselimo. Države v razvoju imajo še vedno veliko prometnih nesreč, ki se končajo s smrtjo, dodaten problem v vseh državah, ki jih zajema raziskava, pa so slabi rezultati, ko gre za bolj ranljive udeležence v prometu. V IRTAD opozarjajo, da se je od leta 2000 do leta 2010 število prometnih nesreč, v katerih so umrli pešci in kolesarji, zmanjšalo le za tretjino, medtem ko je število smrti motoristov padlo zgolj za 14 odstotkov. Glede na to, da v številnih državah spodbujajo k aktivni mobilnosti, bi moralo biti izboljšanje varnosti pešcev in kolesarjev prednostna naloga.

V poročilu v zvezi s Slovenijo pišejo, da je bilo število prometnih nesreč s smrtnimi izidom največje leta 1979, ko je na naših cestah umrlo 735 ljudi. Od takrat je število takih prometnih nesreč vztrajno padalo, medtem ko je od leta 2002 do leta 2007 relativno stagniralo. Dodajajo, da je opazen upad števila smrtnih žrtev v prometnih nesrečah od leta 2007 do leta 2010, kar je najverjetneje posledica uvedbe vinjet, pogostih medijskih kampanj, ki so promovirale varnost na cesti, in uvedbe zakona o varnosti cestnega prometa leta 2008.

Kot veliko težavo Slovenije pa v poročilu navajajo vožnjo pod vplivom alkohola. Pri nas so v tretjino hudih prometnih nesreč vpletene pijane osebe. Policija vsako leto zaradi vožnje pod vplivom alkohola kaznuje okoli 40.000 ljudi, pišejo pri IRTAD.

Tudi hitrost na cestah nam ni v ponos. Leta 2011 je bilo v primerjavi z letom prej za osem odstotkov manj nesreč, ki jih je povzročila prevelika hitrost, a so bile posledice nesreč mnogo hujše. Število smrtnih žrtev takih nesreč je bilo namreč 27 odstotkov višje.

Tako v Sloveniji kot v drugih državah pa bi več pozornosti morali posvečati tudi prometnim nesrečam, ki se končajo s hudimi poškodbami posameznikov. Od leta 1990 se je v Sloveniji število takšnih nesreč povečalo za 58 odstotkov. "Posledice hudih poškodb, ki so jih posamezniki utrpeli med prometno nesrečo, pogosto podcenjujemo," pravijo na IRTAD. Huda poškodba lahko pomeni trajno invalidnost, ki pa ima visoko ceno tako v materialnem kot v čustvenem smislu, dodajajo.

Spomnimo, da se je v zadnjem času v Sloveniji zgodilo več hudih prometnih nesreč, ki so se končale s smrtnimi žrtvami ali pa huje poškodovanimi. Letošnja statistika v primerjavi z enakim obdobjem lani ni vzpodbudna in tako velja ponoviti besede predstavnika PU Kranj Bojana Kosa, ki je vsem udeležencem v prometu svetoval, naj bodo pozorni in strpni, pa čeprav ta nasvet "morda zveni že povsem izžeto". "Od njih samih je najbolj  odvisno, kako varne bodo naše ceste," je dodal Kos.