Prometni kaos: 23 nesreč, 136 posipalcev in plugov, 4156 ton soli

Z Družbe za avtoceste RS (Dars) sporočajo, da je včerajšnja zimska akcija zahtevala obsežno in usklajeno delovanje zimske službe na avtocestnem omrežju. Vanjo je bilo vključenih 212 delavcev (vzdrževalcev avtocest in hitrih cest), ki so s skupno 136 posipalci in plugi opravljali obhode že od zgodnji jutranjih ur.

Za zagotavljanje prevoznosti je bilo porabljenih 4156 ton soli in 301.610 litrov natrijevega klorida za mokro soljenje. "Razmere so bile zaradi močne burje posebej zahtevne predvsem na odseku med Postojno in Senožečami. Tovorna vozila smo zaradi varnosti izločali na primorski, štajerski, pomurski, dolenjski in gorenjski avtocesti," dodajajo.

V času izvajanja zimske akcije so zabeležili 23 prometnih nesreč, na srečo zgolj z materialno škodo. So pa nesreče, kot poudarjajo, pomembno vplivale na izvajanje zimske službe ter posledično tudi na pretočnost avtocest in hitrih cest.

"Ob tem obžalujemo, da so v posameznih primerih vozniki zaradi zahtevnih razmer in izrednih dogodkov na cestišču na nekaterih odsekih obstali tudi dalj časa, ter se jim zahvaljujemo za strpnost, potrpežljivost in razumevanje, ki so v tovrstnih razmerah ključni za varnost vseh udeležencev v prometu," še sporočajo.

Pri Avto-moto zvezi Slovenije (AMZS) so še pred novim letom objavili raziskavo o kulturi vožnje v Sloveniji. "90 odstotkov vprašanih meni, da je prometna kultura pri nas zelo nizka. Istočasno pa jih 90 odstotkov ocenjuje tudi, da so sami dobri ali zelo dobri vozniki. To preprosto ne gre skupaj," pravi vodja področja varne mobilnosti pri AMZS Erik Logar. Ob tem dodaja, da nam v prometu pogosto manjka samorefleksije: "Krivi so vsi drugi, mi pa le redko."

Tudi zadnje sneženje je sprožilo številne očitke nad delom zimskih služb. A Logar poudarja, da so bila marsikatera pričakovanja nerealna: "Bil je sneg, glavne ceste pa so bile ustrezno očiščene. Niso bile sicer brez snega, ampak bile so prevozne. Če je cesta bela, še ne pomeni, da ni splužena. V času močnega sneženja snega ne moreš odstraniti vse do asfalta."

Razmere sicer niso bile idealne, prizna, a dodaja, da bi morali v zimskem obdobju in v času sneženja na cestah morali pričakovati sneg. Včeraj je marsikje v kratkem času nanosilo več centimetrov novozapadlega snega - tudi tam, kjer so plužne službe delovale neprekinjeno, dodaja.

Ob tem opozarja, da je  še nevarnejša od snega lahko poledica, saj ledu na cesti ne vidimo: "Lahko nas preseneti in zato moramo biti še toliko bolj previdni in pričakovati, da lahko sploh v zavojih pride do zdrsa vozila."

Opaža pa pri voznikih, da ne upoštevajo razmer na cesti. Med večjimi napakami izpostavlja predvsem neustrezno opremo, neočiščena vozila, prekratko varnostno razdaljo in tudi nepripravljenost voznika za vožnjo pozimi.

"Če se oseba ne počuti suvereno za vožnjo in če pot ni nujna, je seveda bolje, da ostane doma. Strah za volanom se namreč hitro prevesi v nevarne situacije," dodaja strokovnjak za varno vožnjo. Vozijo namreč izjemno počasi ter posledično ustvarjajo kolone in živčnost pri ostalih voznikih.

Takšnim voznikom svetuje, da svojo pripravljenost na različne razmere preizkusijo na tečajih varne vožnje: "Da v varnem okolju preverijo tudi obnašanje njihovega vozila, ko pride do zdrsa, ter kako pravilno reagirati. To je neka investicija v naše vozniško znanje." Meni namreč, da je ključno pri vsem tudi poznavanje lastnega vozila.

"Po drugi strani sem zasledil tudi novico o Romunu, ki je na zasneženi cesti vozil 170 kilometrov na uro. Tu gre za drugi ekstrem," pravi in dodaja, da je treba svojo vožnjo v zimskem času prilagoditi razmeram na cesti, "ki so sicer v zadnjih letih res bolj redke".

"Pred leti je bilo tako celotno zimo in ni bilo takšnih težav. Morda smo se res razvadili," razmišlja, a ob tem priznava, da so se tudi avtomobili od takrat spremenili - med drugim izpostavi, da so bile pnevmatike včasih ožje, ki so v snegu omogočale lažji oz. hitrejši stik s podlago.

Za varno vožnjo v snežnih razmerah pa izpostavlja tudi ustrezno varnostno razdaljo, ki mora biti večja kot sicer. "In pa zbrano spremljanje prometa. Da smo med vožnjo nežni z volanom in da ne delamo sunkovitih gibov. Možnost zdrsa ob sunkovitem zavijanju je namreč večja," je jasen.

Pojasnjuje, da se je slednje pokazalo tudi včeraj: "Varnostne razdalje so bile premajhne in prišlo je do naletov. Četudi je nesreča manjša, zgolj z materialno škodo, to pomeni neko oviro za promet, ki ga še dodatno upočasni."

Osnova varne vožnje v zimskih razmerah se sicer začne še pred odhodom. Ključno pri tem je po besedah Logarja, da je vozilo ustrezno pripravljeno - da so očiščena vetrobranska stekla, delujoči brisalci in da je še posebej v času, ko je na cestah veliko soli, v vozilu dovolj tekočine za čiščenje vetrobranskega stekla. Tudi tokrat je opazil številna vozila, pri katerih vozniki niso ustrezno očistili vetrobranskih stekel.