Po zavrnitvi bo lahko v skladu s poslovniškimi določbami DZ opravil vnovično glasovanje o imenovanju ministrov na podlagi nove ali ponovljene stare liste kandidatov, ki jo lahko mandatar predloži najkasneje v desetih dneh od prvega glasovanja. Če tudi nova lista kandidatov ne bi bila izglasovana, ima predsednik vlade še možnost, da poslanci o vsakem kandidatu z liste glasujejo posebej. Če sta imenovani več kot dve tretjini ministrov, se po zakonu o vladi šteje, da je vlada nastopila funkcijo. Predsednik vlade pa mora v omenjenem primeru v naslednjih desetih dneh po nastopu nove vlade predlagati še neimenovane ministre oziroma obvestiti DZ, katere resorje bo začasno, vendar ne dlje kot za tri mesece, prevzel sam ali jih zaupal drugemu ministru.
Sicer pa je v uvodnem delu zasedanja mandatar Andrej Bajuk v enournem uvodnem nagovoru državnemu zboru predstavil osnovna izhodišča vlade za delo do rednih jesenskih volitev na posameznih področjih ter seznanil poslance s svojo odločitvijo, da se odreče svojemu drugemu državljanstvu, saj je prepričan, da imajo državljani Slovenije pravico pričakovati, da je državljanska vest njihovega predsednika vlade izključno in najtesneje povezana samo z državo Slovenijo. Poleg tega je kot neutemeljene zavrnil očitke, da naj bi bila predlagana vlada politična in nestrokovna, saj so bili pri izbiri kandidatov za sestavo vlade upoštevani kriteriji kompetentnosti, izkušenosti in strokovne usposobljenosti.
V nadaljevanju so se do predlagane sestave t.i. prehodne vlade opredelile poslanske skupine. Pred prehodom na glasovanje se je med razpravo zvrstilo še prek deset poslancev, med katerimi so prednjačili nasprotniki prehodne vlade z očitki o izraziti političnosti predlagane desne vlade in o neustreznosti nekaterih ministrskih kandidatov. Nekateri poslanski nastopi so sprožili več ugovorov na pomladni strani, ki je marsikateri nastop ocenila kot žaljiv.
Zanimivost odločanja o sestavi prehodne vlade je predvsem v tem, da je državni zbor tajno glasovanje opravil kar dvakrat. Prvi poskus so namreč razveljavili zaradi tega, ker se volilna komisija ni mogla uskladiti glede veljavnosti nenatančno izpolnjene glasovnice oziroma po nekaterih informacijah kar dveh glasovnic. (Dolg)čas med čakanjem pa je zapolnilo predvsem ugibanje o pomenu ''pitijskega'' nastopa Polonce Dobrajc (strankarsko nevezana), ki je spregovorila o ''javnih prepričevanjih'', ki naj bi jim bila izpostavljena ona sama in celo njeni starši po tem, ko je podprla tretji krog mandatarskih volitev, v katerem je bil na kasnejšem tajnem glasovanju izvoljen mandatar Andrej Bajuk. ''Ko sem javno obrazložila svoj glas, zakaj bom glasovala za tretji krog, vam je bilo lahko jasno iz mojega nagovora kako bom glasovala. Ko je bil mandatar izvoljen, se je začelo spraševati kdo, nihče pa se ni vprašal zakaj. In začelo se je prepričevanje. Ne bom rekla, da je kdorkoli stopil do mene, ampak se je začelo javno prepričevanje. Dokler ste prepričevali mene, me niste prepričali. Ko ste se lotili v zgodbi prepričevanja, kako naj se glasuje za vlado, celo mojih staršev, mi je postalo jasno, da bi bilo pametno, če bi danes glasovala drugače, kot sem glasovala pri mandatarju. To je vse, kar lahko povem glede na to, da je glasovanje tajno,'' so se glasile dvoumne poslankine besede, s katerimi so se pred razglasitvijo izidov v povsem simetrično razdeljenem slovenskem parlamentu ubadali tako predstavniki političnih strank kot vsi drugi spremljevalci nočnega spektakla.
