Ljubljanski mestni svet je začel sprejemal osnutek odloka o proračunu MOL za leto 2004, ki je določen v višini skoraj 61 milijard tolarjev.
Kot je v uvodnem nagovoru opozorila županja Danica Simšič, gre za najvišji proračun, kar jih je doslej imela Ljubljana, a očitno še vedno premajhen, vsaj glede na nekatera pričakovanja iz dosedanjih javnih obravnav. Med drugim je opozorila na vedno nove obveznosti, ki jih glavnemu mestu z novo zakonodajo nalaga država, ne da bi ob tem zagotavljala dodatna sredstva in s slabimi možnostmi za pridobivanje dodatnih proračunskih sredstev za MOL.
Simšičeva je sicer prepričana, da bodo lahko na občini pripravili proračuna za leti 2004 in 2005, vendar so zaradi spremenjenih razmer in nejasnih pričakovanj glede možnosti financiranja MOL v prihodnjem obdobju ugotovili, da bi bilo to neodgovorno, ker bi ju morali kasneje z rebalansi precej spreminjati. Na ta način pa po njenih besedah ne bi pridobili kakovostnejših možnosti dolgoročnejšega načrtovanja dejavnosti in razvoja MOL. Med drugim je opozorila, da so razmere v letošnjem letu bistveno bolj zaostrene kot lani, MOL pa bo potrebovala tudi bistveno več sredstev za plačilo obresti za vračanje najetih kreditov kot prejšnja leta.
Glede dodatnih izdatkov je poudarila, da bi za izvedbo devetletke in drugih programov na področju vzgoje in izobraževanja ter kulture letos potrebovali skoraj štiri dodatne milijarde tolarjev sredstev. Poleg teh povečanih izdatkov pa MOL po njenem realno grozijo še nekateri drugi izdatki, ob čemer je omenila odločitev ustavnega sodišča o zimski službi glede čiščenja pločnikov, ki lahko poveča izdatke proračuna za dodatno milijardo tolarjev ali celo več. Omenila pa je tudi zagotovitev vodenja aktivne zemljiške politike in povzela, da bi poleg v osnutku zapisanih sredstev MOL potrebovala še najmanj dodatnih 20 milijard tolarjev denarja.
V zvezi z delovanjem javnih podjetij, združenih v Holding Ljubljana, je Simšičeva opozorila, da ima mesto za potrebe njihovih investicij premalo sredstev, kar lahko ogrozi razvoj podjetij. Zato bo moralo mesto zahtevati spremembo nekaterih predpisov, ob čemer se je zopet dotaknila odnosa države do mesta in izrazila upanje, da bo državni zbor s sprejetjem zakona o glavnem mestu opredelil odnos med obema, predvsem pa, da bo zakon prinesel nov pogled države na glavno mesto. Država doslej po njenem še ni priznala, da financiranje prestolnice, ki je poleg vsega tudi državni center s specifičnimi zahtevami, ni primerljivo s financiranjem manjših občin. Izračunana primerna poraba, ki naj bi bila izhodišče tudi za financiranje MOL, tako kot je uzakonjena zdaj v zakonu o financiranju občin, pa gotovo ni primeren kriterij za financiranje potreb Ljubljane. Po drugi strani državni organi od glavnega mesta pričakujejo, da bo sofinanciralo vrsto infrastrukturnih objektov, ki so nacionalnega in ne samo mestnega pomena, je še opozorila Simšičeva.
Po besedah načelnika oddelka za finance Steva Lekiča osnutek proračuna tudi predvideva, da se lahko ljubljanska občina za financiranje naložb v stanovanjsko gradnjo in oskrbo z vodo ter za odvajanje in čiščenje odplak zadolži v višini dveh milijard tolarjev. Predvideva pa tudi, da lahko MOL javnim zavodom izda poroštva do skupne višine 650 milijonov tolarjev in v proračunu zagotavlja še sredstva za proračunsko rezervo, ki deluje kot proračunski sklad, in sicer v višini dobrih 200 milijonov tolarjev.
Janko Moederndorfer (LDS) je poudaril pomembnost sprejetja proračuna za nemoteno delovanje MOL, zato liberalna demokracija podpira sprejem osnutka skupaj s pripombami iz razprave, večina svetnikov iz vrst opozicije pa je bila do proračunskega dokumenta precej kritična.
"Na žalost ugotavljamo, da je pred nami še eno leto izgubljenih priložnosti, je v imenu svetniške skupine SDS povedal Peter Sušnik. Po njegovem namreč glede na predstavljeno gradivo vodstvena ekipa mestne uprave na čelu z županjo ne vzbuja vtisa kompetentnosti, tako kot tudi ni videti učinka od približno 52 milijard tolarjev vrednega proračuna za lansko leto. Zato mestna uprava ne izpolnjuje kriterijev, ki bi jih morala, da bi lahko upravljala z več kot 60 milijardami tolarjev sredstev. Sušnika skrbijo tudi nekatere prerazporeditve sredstev znotraj proračuna, ob tem pa je še opozoril, da jasne prioritete v proračunu niso določene in da so subvencije, namenjene javnim podjetjem, premajhne za vse naloge, ki ta podjetja čakajo.
Janez Žagar (SLS) se je zavzel za večjo vlogo četrtnih skupnosti, Bojana Beovič (SDS) pa je bila kritična do delov osnutka proračuna, ki se nanašajo na socialo, zdravstvo in raziskovalno dejavnost. Pri tem je predlagala, da se za socialno varstvo mladine in raziskovalno dejavnost nameni več sredstev; za slednje je v sedanjem osnutku proračuna namenjenih 94 milijonov tolarjev. Ljubljanska občina bi morala po njenem tudi več prispevati za financiranje znanstvenih kongresov in srečanj, saj bi to med drugim vplivalo na večjo in boljšo turistično ponudbo slovenske prestolnice.
Marjeta Vesel Valentinčič (LDS) se ni strinjala z nekaterimi svetniki, da predstavljeni dokument ne določa prioritet. Meni namreč, da so te postavljene, denimo pri okolju, stanovanjski politiki, zdravstvu, obrambi, javni upravi in izobraževanju. Prav tako Valentinčičeva ni zadovoljna s proračunskimi sredstvi, ki so namenjena za izobraževanje odraslih; za to področje je letos predvideno 2,7 milijona tolarjev. Ta številka pa je za njo občutno prenizka, "saj ima Ljubljana tri ljudske univerze, ki skrbijo za izobraževanje te skupine ljudi, mnogi izmed njih pa si tudi sami ne morejo plačevati dragih izobraževanj".